Jedro

Če sta se tožnika pritožila dne 25.4.1992 zoper lokacijsko dovoljenje, ki je bilo izdano dne 17.9.1985, bi ju moral prvostopni upravni organ poučiti po 14. in 256. členu ZUP in njuno vlogo šteti kot predlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila pritožbi N. in J.K., sosedov tožnika - investitorja, in odpravila odločbo Sekretariata za družbeni razvoj občine z dne 9.6.1992, s katero je ta zavrgel pritožbo K. zoper lokacijsko dovoljenje, ker naj ne bi bili stranki v upravnem postopku. Tožena stranka je ugotovila, da je bilo lokacijsko dovoljenje z dne 17.9.1985 zadnji stranki vročeno 30.9.1985. N. in J.K. sta pritožbo vložila po izteku pritožbenega roka, zato bi njuno vlogo bilo treba šteti kot predlog za obnovo postopka zaradi razloga iz 9. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku.

V tožbi je tožnik predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka je v odločbi navedla, da sta N. in J.K. zamudila rok za pritožbo. Tožena stranka napačno šteje, da je treba prepozno pritožbo šteti kot predlog za obnovo postopka. Njeno stališče je napačno tudi zato, ker je že potekel petletni rok za vložitev predloga za obnovo postopka.

Tožena stranka je poslala upravne spise in predlagala, da sodišče tožbo zavrne.

Prizadeta stranka N. in J.K. sta soseda investitorja. V odgovoru na tožbo sta navajala, da sta za lokacijsko dovoljenje izvedela šele spomladi leta 1992, tik pred začeto gradnjo. Lokacijsko dovoljenje je izdano za gradnjo na javni poti parc. št. 1044, na kateri imata pravico vožnje in ki ni bila nikdar izvzeta iz javne rabe. Rok za veljavnost lokacijskega dovoljenja je potekel v dveh letih, zato je nesmiselno sklicevanje na petletni objektivni rok. Z začeto gradnjo je prizadeti stranki onemogočen dostop do njene stavbe.

Tožba ni utemeljena.

N. in J.K., ki trdita, da sta lastnika parc. št. 15/2, na katerih stoji mlin in da imata dovozno pot do stavbe po parc. št. 1044, sta dne 25.4.1992 vložila pritožbo zoper lokacijsko dovoljenje z dne 17.9.1985. Trdila sta, da jima je bilo lokacijsko dovoljenje vročeno 22.4.1992, da nista sodelovala v postopku, da je lokacijsko dovoljenje izdano za gradnjo na parc. št. 1044, ki je javno dobro in da bo s tem onemogočen dostop do njune parcelne številke 15/2 iste k.o. V Republiki Sloveniji se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni z ustavnim zakonom drugače določeno. Na podlagi navedene določbe ustavnega zakona se v Republiki Sloveniji uporablja zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86, ZUP - p.b.). Ta v 14. členu določa, da mora organ, ki vodi postopek, skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim po zakonu gredo. Če upravni organ ugotovi, da je vloga stranke nerazumljiva ali nepopolna, mora ravnati po 68. členu navedenega zakona. Čeprav sta N. in J.K. trdila, da nista sodelovala v postopku, kar glede na datum lokacijskega dovoljenja kaže na obnovitveni razlog po 9. točki 249. člena ZUP, prvostopni upravni organ ni ravnal po navedenih določbah zakona, ampak je pritožbo zavrgel. Prvostopni upravni organ bi moral predvsem opozoriti prizadeto stranko na vsebino določbe 1. odstavka 256. člena ZUP, ki določa formalne pogoje za obnovo postopka. Ker tega prvostopni upravni organ ni storil, je tožena stranka pravilno pritožbi ugodila in mu naročila, da vlogo z dne 24.4.1992 šteje kot predlog za obnovo postopka, saj se prizadeta stranka smiselno sklicuje na navedeno določbo ZUP o obnovi postopka.

Predmet tega postopka je odločba tožene stranke, s katero je bila odpravljena odločba o zavrženju pritožbe prizadete stranke. Navedbe tožnika, ki se na to ne nanašajo, predvsem navedba v zvezi s potekom petletnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka, zato za odločitev niso pomembne.