Jedro

Tožena stranka tudi na urgenco po 33. čl. ZUS ni poslala upravnih spisov, zato je sodišče odločilo po 2. odst. 42. čl. v zvezi z 2. odst. 39. čl. ZUS.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve 27.2.1992.

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo z dne 27.2.1992 zavrnila vlogo tožnika za pridobitev državljanstva Republike Slovenije zato, ker bi naj dne 7.1.1974 odjavil stalno prebivališče in ga od takrat v Republiki Sloveniji naj več ne bi prijavil. Zato ni izpolnjen eden od bistvenih pogojev za pridobitev državljanstva iz 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Tožnik je v tožbi navajal, da je imel ves čas stalno prebivališče na ..., čeprav je začasno delal v .... Upravni organi so izdali osebno izkaznico in vozniško dovoljenje, iz katerih je razvidno, da je imel tožnik prebivališče na .... Tožnik je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila in ni poslala upravnih spisov. Tožba je utemeljena.

Sodišče je dne 22.7.1992 poslalo toženi stranki drugopis tožbe, in jo pozvalo, da v roku 20 dni odgovori in pošlje upravne spise, opozorilo pa jo je tudi na 33. člen zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77), ki ga je na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti R Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) dovoljeno uporabljati v Republiki Sloveniji. Vročitev dopisa je izkazana. Ker tožena stranka ni odgovorila v določenem roku, je bila dne 8.12.1992 poslana urgenca, ki jo je tožena stranka prejela istega dne. Določen ji je bil dodaten osemdnevni rok, tožena stranka pa je bila tudi ponovno opozorjena na 3. odstavek 33. člena zakona o upravnih sporih. Ker tožena stranka tudi na novo zahtevo spisov ni poslala, sme sodišče odločiti o stvari tudi brez spisov.

Tožnik je v tožbi navajal, da je stalno živel na ... in zato ni točna trditev v izpodbijani odločbi, da je odjavil prebivališče in da naj stalnega prebivališča ne bi imel na ..... Iz osebne izkaznice in vozniškega dovoljenja izhaja, da je tožnik imel stalno prebivališče na .... Tožena stranka je v izpodbijani odločbi navajala, da bi naj tožnik 7.1.1974 odjavil stalno prebivališče v tujino in ga od takrat dalje naj več ne bi imel prijavljenega v Republiki Sloveniji. Stranki v upravnem sporu torej različno navajata bistveno pomembne okoliščine, katerih pa ni mogoče preizkusiti, ker ni upravnih spisov. Sodišče lahko na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih (v zvezi z navedeno določbo ustavnega zakona) izpodbijani upravni akt odpravi, če spozna, da so v upravnih spisih ugotovljene dejanske okoliščine v bistvenih točkah nepopolno ugotovljene, ali če ugotovi, da na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku, spora ne more rešti.

Sodišče je glede na obrazloženo na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih izpodbijano odločbo odpravilo.