Jedro

Ko je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. člen ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je izvršilno sodišče ugotovilo, da je predmetni izvršilni postopek prekinjen z 11.5.2012, ker je dolžnik zaradi izbrisa iz sodnega registra prenehal obstajati.

Zoper ta sklep se je pritožil upnik z navedbo, da je nezakonit, da se družba ne bi smela izbrisati iz sodnega registra po postopku brez likvidacije, saj ima pravnomočno ugotovljene neporavnane obveznosti do upnikov, tudi do pritožnika. Postopek izbrisa družbe je strogo administrativni postopek, ki ne bi smel imeti za posledico „oškodovanje“ upnikov in je nedopustno, da se sodišče v takšnih primerih ne ukvarja s vprašanji dolžniško-upniških razmerij družbe v izbrisu. Na takšen način ščiti interese dolžnikov namesto pravic upnikov ter zagotavlja možnost njihove špekulacije in izogibanje plačilni disciplini. Zato predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in ugotovi, da niso obstajali pogoji za izbris dolžnika iz sodnega registra, in da ni pogojev za prekinitev postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik nima prav, ko trdi, da je postopek izbrisa iz sodnega registra administrativni postopek, saj gre za sodni, registrski postopek, ki ga sodišče vodi po določbah 7. poglavja Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in določbah Zakona o sodnem registru (ZSReg). Vendar je ta sodni postopek povsem ločen od drugih sodnih postopkov, v katerih se obravnavajo dolžniška ali upniška razmerja med subjektom, ki je v postopku izbrisa, in njegovimi upniki ali dolžniki, tako kot se tudi sicer sodni postopki vodijo na sodiščih praviloma ločeno drug od drugega, razen če ni z zakonom, posebej in izjemoma določeno drugače. Pritožbeno sodišče lahko le pritrdi pritožniku, ko zatrjuje, da ta registrski postopek ne bi smel imeti za posledico oškodovanja upnikov. Da pa do tega ne pride, morajo biti upniki iz postopkov, kjer se obravnavajo njihovi zahtevki zoper dolžnika (ki je v postopku izbrisa) aktivni in se morajo vključiti v ta registrski postopek (ki je prav zaradi tega razloga vedno objavljen na javno dostopnih straneh AJPES, in ki ima prav zaradi zagotovitve interesov upnikov predviden izjemno dolg dvomesečni rok za vložitev ugovora), saj v tem primeru zakon ne določa nobene izjeme, da bi po uradni dolžnosti morala sodišča opravljati poizvedbe ali pošiljati obvestila drugemu sodišču. V ZFPPIPP je namreč upnikom priznan pravni interes in so zanje predvidena pravna sredstva, prek katerih lahko postopek izbrisa njihovega dolžnika preprečijo, če izkažejo, da izbrisni razlog (med katerimi je tudi ta, da naj bi izpolnil vse svoje obveznosti) ne obstaja. Ko pa je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, kot je bil v konkretnem primeru zoper dolžnika iz predmetnega izvršilnega postopka, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. Člen ZFPPIPP).

Izvršilno sodišče je ob zgoraj opisanih postopkovnih pravilih lahko v predmetnem postopku le ugotovilo, da je dolžnik kot pravna oseba prenehal zaradi njegovega izbrisa iz sodnega registra (441. člen ZFPPIPP). Zaradi prenehanja družbe so podani pogoji za prekinitev postopka, kot to ugotavlja prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, v primeru, ko izbrisani subjekt nima pravnih naslednikov (kot je v primeru izbrisov po določbah 7. Poglavja ZFPPIPP), pa tudi pogoji za ustavitev postopka.

Neutemeljena je zato pritožba, ko očita sodišču (najverjetneje v konkretnem primeru registrskemu sodišču) nedopustno obravnavanje izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ne da bi pri tem upoštevalo predmetni izvršilni postopek. Prav tako je neutemeljena pritožba tudi v delu, ko zahteva v tem postopku drugačno ugotovitev od tiste, ki je že vsebovana v pravnomočni sodni odločbi, saj se v pravnomočne sodne odločbe lahko posega le z izrednimi pravnimi sredstvi. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju ( ZIZ) pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.