Jedro

V tem upravnem sporu se izpodbija sklep, s katerim se tožeči stranki nalaga, da zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri odmeri davka na dediščine sproži ustrezen postopek pri upravni enoti Lendava. Gre torej za sklep, izdan v okviru izvedbe postopka odmere davka na dediščine tožniku, oziroma odločitve o tem, ali se mu davek na dediščino odmeri ali ne. Ne predstavlja pa izpodbijani sklep takšnega sklepa, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta, torej glede odmere davka na dediščine, obnovljen, ustavljen ali končan.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške upravnega spora.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Davčni urad Murska Sobota zavezancu A.A. kot pravnemu nasledniku njegove mame B.B., umrle …, naložil, da pri Upravni enoti Lendava v roku 8 dni po pravnomočnosti sklepa poda vlogo za ugotavljanje statusa kmeta na dan 5. 11. 2009 za pokojno B.B. in davčnemu organu predloži dokaz o tem. V nasprotnem primeru se bo štelo, da je zahtevek za oprostitev plačila davka na dediščine umaknil. 2. V obrazložitvi pojasnjuje, da je na podlagi izdanega sklepa o dedovanju z dne 10. 10. 2011 celotno premoženje po pokojni materi podedoval njen sin A.A., ki se šteje za njenega pravnega naslednika. Po 48. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) omenjeni prevzema tudi davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika. Dne 28. 10. 2013 pa je zavezanec vložil zahtevo za oprostitev plačila davka na dediščine, ker se šteje za kmeta. V vlogi je navedel, da se je tudi njegova pokojna mati B.B. v času pridobitve nepremičnine štela za kmeta. V nadaljevanju se davčni organ sklicuje na 147. in naslednje člene Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki govorijo o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja. Davčni organ še poudarja, da je izpodbijani sklep izdal na podlagi drugega odstavka 151. člena ZUP.

3. Ministrstvo za finance je s svojo odločbo št. DT 499-11-10/2014 z dne 30.12. 2014 pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep kot neutemeljeno zavrnilo.

4. Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj meni, da je izpodbijani sklep napačen in nezakonit. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom naložila tožniku, da pri UE Lendava poda vlogo za ugotavljanje statusa kmeta na dan 5. 11. 2009 za pokojno B.B., česar pa tožnik ne more storiti. Pri pristojnem organu lahko poda le vlogo za preveritev statusa kmeta za sebe, ne pa za drugo, že pokojno osebo. Na podlagi prvega odstavka 151. člena ZUP pa lahko zahtevo za preveritev statusa kmeta za pokojno Natalijo poda le davčni organ. Posledično predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi ter izpodbijani sklep odpravi, toženi stranki pa naloži povračilo stroškov postopka tožniku v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi in DDV vred.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri razlogih iz obrazložitve upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni dovoljena.

7. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. O zakonitosti drugih aktov odloča le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku istega člena je upravni akt v smislu tega zakona upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerimi je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če pa gre za akte, ki pomenijo procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo tedaj, če tako določa zakon.

8. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. V tem upravnem sporu se izpodbija sklep, s katerim se tožeči stranki nalaga, da zaradi rešitve predhodnega vprašanja pri odmeri davka na dediščine sproži ustrezen postopek pri upravni enoti Lendava. Gre torej za sklep izdan v okviru izvedbe postopka odmere davka na dediščine tožniku oziroma odločitve o tem, ali se mu davek na dediščino odmeri ali ne. Ne predstavlja pa izpodbijani sklep takšnega sklepa, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta, torej glede odmere davka na dediščine, obnovljen, ustavljen ali končan. Tudi noben drug zakon ne določa, da bi bil sklep, kot je izpodbijani, lahko predmet presoje v upravnem sporu. Tega pa ne obrazloži niti tožnik sam.

9. Ker je po povedanem tožba vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 3. odstavkom istega člena kot nedovoljeno zavrglo.

10. Odločitev o stroških upravnega spora temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, nosi vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.