Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da začasne odredbe, s katero se bo tožencu prepovedalo razpolaganje z nepremičninama, ni mogoče izdati in je predlog neutemeljen, ker toženec ni več lastnik in mu zato ni moč prepovedati razpolaganja s temi nepremičninami. Če je kljub podanemu predlogu tretjega za vpis lastninske pravice, toženec še vedno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, je glede na določbo 49. čl. SPZ, ker gre za zatrjevano pridobitev lastninske pravice s strani tretjega na nepremičnini s pravnim poslom, potreben za pridobitev lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo. O zaznambi bi sicer bilo odločeno glede na stanje vpisov v trenutku začetka postopka za vpis in upoštevaje načelo vrstnega reda. Ne bi bila torej ovira za vpis, ki je že predlagan - vknjižba lastninske pravice, bila pa bi lahko, glede na izid prejšnjega zemljiškoknjižnega postopka, ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi v smislu 99. čl. ZZK-1 začeli učinkovati po trenutku, po katerem učinkuje ta zaznamba. Če bi torej bil v zemljiškoknjižnem postopku predlagani vpis vknjižbe lastninske pravice zavrnjen ali predlog umaknjen, bi tožnica lahko dosegla namen zavarovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje izpodbijanem delu (2. in 3. odstavek izreka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe s prepovedjo tožencu razpolaganja z nepremičnino s parc.št. 715 in 966 k.o. K. z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi) r a z v e l j a v i in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločalo o predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe in predlog zavrnilo. Tožnica je predlagala, da se zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v N. prepove opraviti vpis lastninske pravice predlagan pri nepremičnini s parc.št. 715 in 966 k.o. K., da se tožencu prepove razpolaganje s temi nepremičninami in prepoved zaznamuje v zemljiški knjigi ter začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka te pravde, zavrnilo pa je tudi podredni predlog za izdajo začasne odredbe, ko naj bi se tožencu in M.U. prepovedalo razpolaganje s predmetnima nepremičninama z zaznambo te prepovedi in veljavnostjo do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je toženec nepremičnine odtujil pred vložitvijo tožbe, ni več lastnik, zato mu ni moč prepovedati razpolaganja z njimi, pristojni zemljiški knjigi pa tudi ni moč prepovedati vpisa lastninske pravice po že pred tožbo podanem zemljiškoknjižnem predlogu, glede podrednega predloga, ki se nanaša na M.U. pa je ugotovilo, da ni stranka tega pravdnega postopka.

Zoper sklep se je tožeča stranka pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga, da sklep v izpodbijanem delu tako spremeni, da se zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi. Glede M.U. pojasnjuje, da je svojo bodočo terjatev že zavarovala z začasno odredbo, ki jo je izdalo Okrajno sodišče v N. dne 21.07.2006. Dejansko pa je toženec še vedno vknjižen kot solastnik do 1/2. Res je datum vložitve zemljiškoknjižnega predloga tisti, ki je merodajen za ugotovitev, kdaj tretji pridobi lastninsko pravico, vendar pa do izdaje sklepa o vknjižbi še ni prišlo, nenazadnje upravičenec, predlagatelj v zemljiškoknjižni zadevi lahko poda umik predloga za vknjižbo lastninske pravice, po presoji zemljiškoknjižnega sodišča je lahko tudi predlog zavrnjen. Lastninska pravica pa se po določbi 49. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pridobi z vknjižbo. Sodišče je zato nepravilno uporabilo materialno pravo. Pritožnica meni, da je njen predlog za izdajo začasne odredbe v delu, v katerem se predlaga, da se tožencu prepove razpolaganje z njemu solastnim deležem do 1/2 nepremičnin s parc.št. 715 in 966 k.o. K. utemeljen. Zato predlaga, da sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremeni, da njenemu zahtevku za izdajo začasne odredbe ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in tiste bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere po uradni dolžnosti pazi (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožnica utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da začasne odredbe, s katero bo se tožencu prepovedalo razpolaganje z navedenima nepremičninama, ni mogoče izdati in je predlog neutemeljen, ker toženec ni več lastnik in mu zato ni moč prepovedati razpolaganja s temi nepremičninami. Če je kljub podanemu predlogu tretjega za vpis lastninske pravice, toženec še vedno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, je glede na določbo 49. čl. SPZ, ker gre za zatrjevano pridobitev lastninske pravice s strani tretjega na nepremičnini s pravnim poslom, potreben za pridobitev lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo. Iz podatkov zemljiške knjige izhaja, da je toženec bil v času izdaje izpodbijanega sklepa še vedno vpisan kot solastnik pri predmetnih nepremičninah z deležem 1/2. Pritožnica pravilno opozarja, da zemljiškoknjižno sodišče lahko predlagani vpis tudi zavrne, lahko pride tudi do umika predloga. O zaznambi bi sicer bilo odločeno glede na stanje vpisov v trenutku začetka postopka za vpis in upoštevaje načelo vrstnega reda (147., 5. in 9. čl. ZZK-1), Ne bi bila torej ovira za vpis, ki je že predlagan - vknjižba lastninske pravice na M.U., bila pa bi lahko, glede na izid prejšnjega zemljiškoknjižnega postopka, ovira za dovolitev naslednjih vpisov proti lastniku, ki bi v smislu 99. čl. ZZK-1 začeli učinkovati po trenutku, po katerem učinkuje ta zaznamba. Če bi torej bil v zemljiškoknjižnem postopku predlagani vpis vknjižbe lastninske pravice zavrnjen ali predlog umaknjen, bi tožnica lahko dosegla namen zavarovanja. Materialno pravo je zato zmotno uporabljeno in je pritožbeno sodišče zato pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (podlage za spremembo ni, saj gre za kontradiktorni postopek z ugovorom) in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da ponovno odloči o podanem predlogu, presodi torej, ali so podane vse predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe (3. tč. 365. čl. ZPP).