Jedro

Dolžnik ima ne glede na podan upnikov umik predloga za izvršbo pravico, da sodišče prve stopnje v položaju, ko je upnik v izvršilnem postopku poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, odloči o vloženem ugovoru. Določila 43. člena ZIZ je pravilno ustavnoskladno razlagati tako, da je dolžniku zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo (25. člen Ustave RS).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je pravilno razlikovati med ustavitvijo postopka in ustavitvijo izvršbe. Meni, da ima pravni interes, da sodišče prve stopnje nadaljuje postopek in odloči o vloženem ugovoru, čeprav je bil upnik v postopku poplačan še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi. Meni, da bo v nasprotnem primeru poseženo v dolžnikovo ustavno pravico do pravnega sredstva. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnika v odgovoru na pritožbo podajata stališče, da je zaradi podanega umika predloga za izvršbo sodišče prve stopnje moralo ustaviti postopek, saj tako izhaja iz določil 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Stroškov odgovora ne priglašata.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ustavilo postopek zaradi poplačila upnika v posledici opravljenega izvršilnega dejanja znotraj postopka (rubeža in prenosa sredstev pri organizaciji za plačilni promet). V takem primeru umik predlog za izvršbo niti ni potreben, saj je samo poplačilo zaključno dejanje izvršbe, ki je s tem končana. Pravilno je ločiti ustavitev oziroma zaključek izvršbe, ki je v prenehanju opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj, in ustavitev izvršilnega postopka, ki sicer obsega tudi dejanja izvršbe, a tudi vsa druga procesna dejanja, vključno z odločanjem.1 Dokler postopek ni ustavljen, lahko sodišče in stranke še opravljajo procesna dejanja in sodišče tudi sprejme odločitev o ugovoru, četudi je izvršba sicer ustavljena.

6. Sodišče prve stopnje je nepravilno ustavilo postopek (lahko bi presodilo le o ustavitvi izvršbe), čeprav še ni odločilo o vloženem rednem ugovoru. Dolžnik ima ne glede na podan upnikov umik predloga za izvršbo pravico, da sodišče prve stopnje v položaju, ko je upnik v izvršilnem postopku poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, odloči o vloženem ugovoru. Določila 43. člena ZIZ je pravilno ustavnoskladno razlagati tako, da je dolžniku zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo (25. člen Ustave RS). Umik predloga ima v pojasnjeni situaciji lahko pravni učinek le, če dolžnik vanj privoli, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Dolžnik ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru, saj lahko v primeru uspeha predlaga nasprotno izvršbo.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo nadaljevati postopek in odločiti o dolžnikovem ugovoru.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 O razlikovanju glej npr. VSL Sklep I Ip 134/2019.