Jedro

Zakonsko besedilo določila prvega odstavka 180. člena ZIZ je jasno in ne pušča razlagalnega prostora za razlago, da je tudi dolžnik tisti, ki je upravičen zahtevati ustavitev nepremičninske izvršbe iz razloga, da ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Le tisti, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, kar pa zagotovo ni dolžnik, saj nima pravice do poplačila. Drugačno stališče v pritožbi je v nasprotju z zakonom. Upoštevanje jasne zakonske ureditve utrjuje načelo pravne države (2. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) in ne nasprotno, kot neutemeljeno meni dolžnik v pritožbi. Tudi kršitev dolžnikove pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) ni podana. Poseg v dolžnikovo premoženje je utemeljen z upnikovo pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS), pri čemer pa ima upnikov položaj v izvršilnem postopku posebno težo zaradi pridobljenega izvršilnega naslova pravnomočne sodne odločbe. Procesno ravnotežje je po pojasnjenem nagnjeno v korist upnika, kar se odraža tudi v zakonski ureditvi, kjer ni upniku z izvršbo dopustno posegati v premoženje dolžnika le, če je poplačilo vnaprej zagotovljeno, ampak že, če ima vsaj določeno možnost priti do poplačila svoje terjatve. Navedena zakonska ureditev v 180. členu ZIZ po pojasnjenem ni namenjena varstvu dolžnika, ampak ureditvi razmerja med upniki z različnim vrstnim redom pravic do poplačila.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se v II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 8. 2020 spremeni tako, da se zahteva upnika za povrnitev stroškov v zvezi z vlogo z dne 20. 8. 2020 zavrne.

Upnik je dolžan povrniti dolžniku 175,73 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

II. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 18. 9. 2020 potrdi.

Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 28. 8. 2020 odločilo, da namesto dosedanjega upnika vstopi nov upnik P. l. SLO d.o.o. (I. točka izreka), dolžniku pa naložilo, da novemu upniku povrne njegove stroške postopka v znesku 223,99 EUR z zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi nasprotuje stroškovni odločitvi in meni, da stroški, ki se nanašajo na vstop novega upnika, niso za izvršbo potrebni stroški, ampak so nastali zaradi pripojitve, ki je bila prostovoljna. Predlaga spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se upnikovi stroški zavrnejo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 18. 9. 2020 zavrglo dolžnikov predlog z dne 16. 9. 2020. 4. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da se pravica predlagati ustavitev izvršbe po prvem odstavku 180. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne nanaša le na upnike, ampak tudi dolžnika. Dolžnik svoje obveznosti do hipotekarnega dolžnika z najboljšim vrstnim redom redno plačuje, njegova terjatev pa je tako velika, da preostali upniki nikakor ne morejo biti poplačani, tako tudi ne obravnavani upnik, ki vztraja pri izvršbi na nepremičnino le z namenom škodovanja dolžniku. Upnik nima pravnega interesa za izvršbo, kjer ne bo poplačan. Meni, da odločitev sodišča prve stopnje pomeni nedopusten poseg v dolžnikovo ustavno pravico do zasebne lastnine in tudi krši načelo pravne države. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

5. V odgovoru na pritožbo upnik soglaša z razlogi sodišča prve stopnje in priglaša stroške odgovora.

6. Pritožba zoper sklep z dne 28. 8. 2020 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 18. 9. 2020 pa neutemeljena.

K pritožbi zoper sklep z dne 28. 8. 2020:

7. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo upnika na predlog novega upnika. Stroški, ki nastanejo zaradi okoliščin, ki se nanašajo na spremembo upnika, niso potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih krije novi upnik sam, saj izvirajo iz njegove sfere. Navede stroške je povzročil upnik sam in ne dolžnik.

8. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in v izpodbijani II. točki izreka sklep spremenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker je dolžnik uspel s pritožbo, mu mora upnik na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ povrniti pritožbene stroške. Glede na sporno vrednost je dolžnik upravičen do povračila nagrade za redno pravno sredstvo v višini 200 točk (po 6. točki Tarifne številke 27 OT), do 2 % izdatkov za stranko (po drugem in tretjem odstavku 11. člena OT) in do 22 % DDV na odvetniško storitev in stroške (po drugem odstavku 2. člena OT). Ob upoštevanju, da vrednost točke znaša 0,60 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), je dolžnik tako upravičen do 149,32 EUR stroškov odvetniškega zastopanja v pritožbenem postopku, kot tudi do stroškov sodne takse v višini 26,40 EUR oziroma skupno 175,73 EUR. Ni pa dolžnik upravičen do priglašenih stroškov pregleda spisa, saj je to opravilo vključeno v storitev sestave pritožbe. Navedene stroške je dolžniku dolžan povrniti upnik v roku, določenem v izreku tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

K pritožba zoper sklep z dne 18. 9. 2020:

10. Zakonsko besedilo določila prvega odstavka 180. člena ZIZ je jasno in ne pušča razlagalnega prostora za razlago, da je tudi dolžnik tisti, ki je upravičen zahtevati ustavitev nepremičninske izvršbe iz razloga, da ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo. Le tisti, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, kar pa zagotovo ni dolžnik, saj nima pravice do poplačila. Drugačno stališče v pritožbi je v nasprotju z zakonom. Upoštevanje jasne zakonske ureditve utrjuje načelo pravne države (2. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) in ne nasprotno, kot neutemeljeno meni dolžnik v pritožbi.

11. Navedena izvršba tudi ne nasprotuje 3. členu ZIZ, prav tako upniku ni mogoče odreči pravnega interesa za izvršbo, saj upnikova terjatev še ni poplačana, sicer pa poplačilo upnika ni odvisno le od vrstnega reda zastavnih pravic, temveč tudi od dejanskega obstoja terjatev zastavnih upnikov.1 Po pojasnjenem ne gre za ravnanje upnika, ki bi imelo edini namen povzročiti dolžniku škodo. Še zmeraj je upnikovo ravnanje usmerjeno v poplačilo, čeprav morda z manjšo verjetnostjo, pa vendar.

12. Tudi kršitev dolžnikove pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave RS) ni podana. Poseg v dolžnikovo premoženje je utemeljen z upnikovo pravico do izvršbe (23. člen Ustave RS), pri čemer pa ima upnikov položaj v izvršilnem postopku posebno težo zaradi pridobljenega izvršilnega naslova pravnomočne sodne odločbe. Procesno ravnotežje je po pojasnjenem nagnjeno v korist upnika, kar se odraža tudi v zakonski ureditvi, kjer ni upniku z izvršbo dopustno posegati v premoženje dolžnika le, če je poplačilo vnaprej zagotovljeno, ampak že, če ima vsaj določeno možnost priti do poplačila svoje terjatve. Navedena zakonska ureditev v 180. členu ZIZ po pojasnjenem ni namenjena varstvu dolžnika, ampak ureditvi razmerja med upniki z različnim vrstnim redom pravic do poplačila.

13. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnik ni uspel s pritožbo, zato krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Strošek odgovora na pritožbo, ki v ničemer ni prispeval k sprejeti odločitvi, pa ni bil potreben, zato upnik nosi sam nastale mu stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ) 1 VSL Sklep II Ip 75/2020.