Jedro

Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na določbe ZIZ v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa že dosegel. Možnosti, za kakršno se zavzema pritožba, da bi izvršilno sodišče ob razveljavitvi sklepa o izvršbi tudi zavrglo predlog za izvršbo, pa ZIZ, ko gre za odločanje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v celoti ali le zoper njegov naložitveni del), ne predvideva. Cilja, ki ga dolžnik zasleduje v tem pritožbenem postopku, torej v okviru izvršilnega postopka ne more doseči, bo pa imel to možnost v sledečem pravdnem postopku.

Izrek

I.Pritožba dolžnika A. A.Ş., Podružnica Ljubljana, se zavrže.

II.Upnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A.Ş. Podružnica Ljubljana, z učinkom za ta postopek podelilo sposobnost biti stranka (1. točka izreka), sklep o izvršbi VL 88/2025 z dne 6. 1. 2025 je razveljavilo, in sklenilo, da bo o zahtevku odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani kot pristojnim sodiščem (2. točka izreka).

2.Dolžnik A. A.Ş. Podružnica Ljubljana, je vložil pravočasno pritožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa v celoti in zavrženje predloga za izvršbo, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede na naravo svoje odločitve višje sodišče pritožbenih navedb po vsebini ne povzema.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo odgovarja na pritožbene navedbe in predlaga zavrženje pritožbe, podredno pa njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Upnik je predlog za izvršbo v obravnavani zadevi vložil zoper A. A.Ş., Podružnica Ljubljana. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je upnik po njegovem pozivu pravočasno primarno predlagal, da se navedeni podružnici tuje pravne osebe podeli sposobnost biti stranka, podredno pa je upnik predlog razširil še na matično družbo s sedežem v Turčiji. V izpodbijani 1. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje primarnemu upnikovemu predlogu sledilo in podružnici tuje pravne osebe, ki sicer nima lastne pravne subjektivitete, na podlagi tretjega odstavka 76. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) z učinkom za ta postopek podelilo sposobnost biti stranka.

6.Skladno s četrtim odstavkom 76. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zoper sklep iz tretjega odstavka 76. člena ZPP, s katerim se prizna lastnost stranke v pravdi, ni posebne pritožbe. Navedno pomeni, da dolžnik A. A.Ş., Podružnica Ljubljana, nima pravice do pritožbe zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa. Če pritožbo vloži oseba, ki ni imela te pravice, je takšna pritožba nedovoljena, nedovoljena pritožba pa se zavrže (343. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Višje sodišče pri tem ugotavlja, da je v pravnem pouku izpodbijanega sklepa sicer navedeno, da je zoper izpodbijani sklep dopustna pritožba v 8 dneh, vendar pa napačni pravni pouk stranki ne more dati pravnega sredstva, ki ji ga pravni red ne omogoča.

7.Glede na vse navedeno je pritožba zoper 1. točko izreka izpodbijanega sklepa nedovoljena.

8.Prav tako nedovoljena pa je tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa. Ena od procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o pritožbi, je obstoj pravnega interesa pritožnika (prvi v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Ta je podan, če bi se z meritorno odločitvijo višjega sodišča pritožnikov položaj lahko kakorkoli izboljšal, oziroma če bi mu taka odločitev lahko prinesla kakršnokoli pravni korist. V nasprotnem primeru, torej če je pritožnik že pred sodiščem prve stopnje dosegel najboljši možen pravni položaj, ki ga sploh lahko doseže, pritožba ni dovoljena. Višje sodišče ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi v zvezi z izpodbijano odločitvijo ugovoru za tak položaj.

9.Postopek z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ZIZ ureja v 62. členu. Po tej določbi lahko sodišče ugovoru ugodi, ga zavrže ali pa zavrne. Katera od teh možnih odločitev bo sprejeta, je odvisno od presoje, ali je ugovor pravočasen, popoln, dovoljen (prim. peti odstavek 62. člena ZIZ) in obrazložen. Če dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja v celoti ali samo njegovemu naložitvenemu delu (ki ima naravo plačilnega naloga v smislu 431. člena ZPP) in ugovor izpolnjuje vse zgoraj naštete procesne predpostavke iz petega odstavka 62. člena ZIZ ter tudi zakonsko zahtevo po obrazloženosti ugovora (prim. 61. člen v zvezi s 53. členom ZIZ), veljavna izvršilnopravna ureditev predvideva le eno možno odločitev: sodišče v takem primeru skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ sklep o izvršbi (v celoti) razveljavi in nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (prim. 29. poglavje ZPP), če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in odstopi zadevo pristojnemu sodišču. Predlog za izvršbo, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku.

10.Najbolj ugodna možna odločitev, ki jo dolžnik glede na zakonske določbe v izvršilnem postopku sploh lahko doseže v zvezi s svojim ugovorom zoper celotni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali le zoper njegov naložitveni del, je torej razveljavitev sklepa o izvršbi ter nadaljnje odločanje v pravdnem postopku. Takšno odločitev je dolžnik v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa že dosegel. Možnosti, za kakršno se zavzema pritožba, da bi izvršilno sodišče ob razveljavitvi sklepa o izvršbi tudi zavrglo predlog za izvršbo, pa ZIZ, ko gre za odločanje o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (v celoti ali le zoper njegov naložitveni del), ne predvideva. Cilja, ki ga dolžnik zasleduje v tem pritožbenem postopku, torej v okviru izvršilnega postopka ne more doseči, bo pa imel to možnost v sledečem pravdnem postopku. Tudi pritožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa tako ni dovoljena.

11.Po povedanem je višje sodišče pritožbo dolžnika A. A.Ş. Podružnica Ljubljana zavrglo kot nedovoljeno (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Upnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer prispeval k odločitvi višjega sodišča in tako ne gre za potrebne stroške postopka, ki bi jih bil moral kriti dolžnik (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 15, 53, 61, 62, 62/2, 62/5 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 76, 76/3, 76/4, 343, 343/1, 343/4, 366, 431

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.