Jedro

S strani toženke zahtevano dokazilo, tj. dokazilo o pravici razpolanja s prostori, ne predstavlja nobene izmed (sicer primeroma) navedenih sestavin vloge po 66. členu ZUP in ni določeno kot obvezna sestavina vloge za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v ZLD-1. V kolikor toženka meni, da bi morala tožnica v postopku pred njo izkazati tudi dejansko razpolaganje s prostori, v katerih bi želela odpreti podružnico lekarne, neizkazovanje izpolnjevanja takšne zahteve tako ne more predstavljati razloga za zavrženje tožničine vloge, pač pa kvečjemu za njeno zavrnitev.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Mestne občine Koper, št. 014-12/2019 z dne 23. 12. 2019, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženkin prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za odprtje podružnice Lekarne ... v Mestni občini Koper. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je tožnico dne 14. 11. 2019 pozval k dopolnitvi vloge z navedbo natančne lokacije podružnice lekarne, tj. naslova, kjer naj bi ta obratovala, ter da to podpre z ustreznimi dokazili o pravici razpolaganja s prostorom oziroma objektom in opremo. Tožnica je vlogo dopolnila s predložitvijo pisma o nameri, sklenjenega z družbo A., d. o. o.. Upravni organ ugotavlja, da z navedenim pismom ni izkazana pravica razpolaganja s prostorom oziroma objektom in opremo, kar je nujna formalna sestavina vloge, zato je tožničino vlogo v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel. 2. Toženkin drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrnil. 3. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo zaradi postopkovnih kršitev, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Zatrjuje, da je toženka zmotno uporabila določbo 66. člena ZUP, saj je bila njena vloga razumljiva in je vsebovala vse elemente in sestavine, da je bila sposobna za obravnavo. Vloga je vsebovala tudi sestavine po Zakonu o lekarniški dejavnosti (ZLD-1). Ta predpis v postopku odločanja o izdaji dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne ne določa, da mora vlagatelj vloge že razpolagati s prostori, za katere bi že bilo izdano dovoljenje za opravljanje lekarniške dejavnosti (verifikacija lekarne). Za to je pristojno Ministrstvo za zdravje, v navedenem postopku se preverja tudi pravica razpolaganja s prostorom za izvajanje lekarniške dejavnosti. Četudi tožnica ne bi predložila nobenega dokumenta oz. dokumentacije o pravici do razpolaganja z objektom načrtovane lekarne, to toženki ne bi dalo podlage, da tožničino vlogo zavrže. Lahko bi jo kvečjemu po vsebini zavrnila, vendar zgolj ob uporabi kriterijev, kot jih določa 8. in 10. člen ZLD-1 (preveritev števila prebivalcev v gravitacijskem območju in oddaljenost podružnice lekarne od obstoječe lekarne). Toženka pa je tudi nepravilno štela, da tožnica ni predložila dokazila o pravici razpolaganja z objektom, saj je predloženo pismo o nameri vsekakor listina, s katero tožnica takšno pravico izkazuje. V kolikor je toženka zahtevala, da ji tožnica predloži najemno pogodbo, bi morala tako jasno in določno opredeliti tudi poziv tožnici. Toženka takšne zahteve na podlagi ZLD-1 sicer nima pravice postaviti, saj za njeno odločanje zadostuje že podatek o lokaciji načrtovane podružnice lekarne, v primeru zahtevanega dokazila pa eventualno listina, kot je predloženo pismo o nameri. Z zavrženjem vloge je bila tožnici kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, saj njena vloga iz nezakonitih razlogov ni bila vsebinsko obravnavana. Posledično odločbi manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, kar je bistvena kršitev določb postopka.

4. Tožnica uveljavlja tudi kršitev pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS, sklicuje se na 49. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (pravico do ustanavljanja) in razlago te pravice s strani Sodišča Evropske unije (SEU) ter zatrjuje, da toženka s svojim ravnanjem protipravno omejuje konkurenco na trgu.

5. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožničino vlogo za izdajo dovoljenja za odprtje podružnice lekarne, in sicer iz razloga, ker je ta (po toženkinem pozivu) ni ustrezno dopolnila s predložitvijo zahtevanega dokazila o pravici razpolaganja s prostorom oziroma objektom in opremo.

8. ZUP v prvem odstavku 66. člena določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca. Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc. Skladno z drugim odstavkom 66. člena ZUP mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis.

9. Pogoji za odprtje podružnice lekarne so določeni (predvsem) v 8. in 10. členu ZLD-1. V 8. členu ZLD-1 je tako določeno, da se lekarniška dejavnost na primarni ravni izvaja v lekarni, v podružnici lekarne ali s priročno zalogo zdravil (prvi odstavek), podana so merila za določitev mreže izvajalcev lekarniške dejavnosti na primarni ravni (drugi odstavek), določeno pa je tudi, da je najmanjša razdalja med obstoječo in novo lekarno ali podružnico lekarne, merjena po javni cesti, na urbanih območjih vsaj 400 m, na drugih območjih pa vsaj 5 km (tretji odstavek). V 10. členu ZLD-1 je (med drugim) določeno, da se podružnica lekarne ustanovi na območjih, kjer število prebivalcev na gravitacijskem območju podružnice presega 2500 in je v kraju organizirana zdravstvena dejavnost na primarni ravni (prvi odstavek), da podružnica lekarne lahko deluje samo pod strokovnim nadzorom lekarne, ki jo je organizirala, za poslovanje podružnice lekarne pa je odgovoren vodja lekarne, ki je podružnico organizirala (drugi odstavek) ter da dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne izda občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva (tretji odstavek). Obvezne sestavine vloge, s katero lekarna zaprosi za dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne, v ZLD-1 niso določene (Pravilnik o pogojih za izvajanje lekarniške dejavnosti sicer določa vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za opravljanje lekarniške dejavnosti, vendar pa gre pri tej vlogi za vlogo po 67. členu ZLD-1, o kateri odloča pristojno ministrstvo, in ne za vlogo po 10. členu ZLD-1, o kateri odloča občina).

10. Toženka je tožničino vlogo zavrgla, ker ta (tudi po dopolnitvi) ni vsebovala dokazila o pravici razpolaganja s prostori, v katerih naj bi delovala podružnica lekarne, kar je toženka opredelila kot „nujno formalno sestavino popolne vloge“. Sodišče ugotavlja, da s strani toženke zahtevano dokazilo ne predstavlja nobene izmed (sicer primeroma) navedenih sestavin vloge po 66. členu ZUP, to dokazilo ravno tako ni določeno kot obvezna sestavina vloge za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne v ZLD-1. Sodišče obenem ugotavlja tudi, da zahtevano dokazilo ne predstavlja sestavine vloge, brez katere te ne bi bilo mogoče obravnavati. Tožnica je v (dopolnjeni) vlogi namreč jasno opredelila lokacijo, na kateri bi želela odpreti podružnico lekarne, to pa zadostuje za obravnavo njene vloge pri toženki z vidika preverjanja izpolnjevanja pogojev iz 8., 10. in drugih relevantnih členov ZLD-1 (gravitacijsko območje, oddaljenost od obstoječe lekarne oz. podružnice itd). V kolikor toženka meni, da bi morala tožnica v postopku pred njo izkazati tudi dejansko razpolaganje s prostori, v katerih bi želela odpreti podružnico lekarne, neizkazovanje izpolnjevanja takšne zahteve tako ne more predstavljati razloga za zavrženje tožničine vloge, pač pa kvečjemu za njeno zavrnitev (sodišče se ob tem ne opredeljuje do vprašanja, ali ZLD-1 toženki daje podlago postaviti takšno zahtevo, kot tudi ne do vprašanja, ali je tožnica takšno zahtevo izpolnila s predložitvijo pisma o nameri).

11. Ob upoštevanju navedenega sodišče ugotavlja, da toženka iz razlogov, ki jih navaja v izpodbijanem sklepu, tožničine vloge ni bila upravičena zavreči (pogoji za zavrženje vloge kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP v zadevi niso izpolnjeni). Sodišče je zato v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi kršitev pravil postopka tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena je zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, v katerem je ta vezan na stališča sodišča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

12. Ker je bilo izpodbijani sklep treba odpraviti že iz predstavljenih razlogov, se sodišče do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo.

13. Predmet odločanja v zadevi je bilo izključno vprašanje pravilne uporabe določb upravnega postopka pri zavrženju tožničine vloge (za presojo tega vprašanja relevantno dejansko stanje med stranka ni sporno), že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov pa je očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona (v upravnem sporu tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom). Sodišče je zato v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 ter prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločitev sprejelo na seji, brez glavne obravnave.

**K II. točki izreka:**

14. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, skupaj tako v višini 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti.