Jedro

Tudi kadar se tožena stranka brani vtoževani terjatvi s trditvijo, da je prišlo do predpravdnega oziroma izvenpravdnega pobota terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, z njeno nasprotno terjatvijo do tožnika, pa je ta med pravdnima strankama sporna, je sodišče dolžno ugotavljati, ali je tožena stranka res imela terjatev do tožeče stranke, v kakšni višini je obstajala in kdaj je ta zapadla.

Prvostopno sodišče ni kršilo načela dispozitivnosti in razpravnega načela, ko je samo preračunalo, koliko znaša obveznost tožene stranke upoštevaje sklenjeno prisilno poravnavo, saj je to del materialnopravnega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo terjatev tožeče stranke v višini 15.439,00 EUR z obrestmi, kot so razvidne iz točke 1. izreka prvostopne sodbe. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki glavnico v znesku 5.324,99 EUR (2. točka izreka). Vse kar zahteva tožeča stranka več in drugače je kot neutemeljeno zavrnilo (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 1.381,23 EUR z obrestmi (4. točka izreka).

Tožena stranka je zoper obsodilni del sodbe pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

Tožeča stranka je pravočasno vložila pritožbo zoper zavrnilni del sodbe, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

K pritožbi tožene stranke: Pritožnik utemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je zavzelo zmotno stališče, da terjatev tožene stranke iz naslova investicijskih vlaganj ne more biti predmet pobotne izjave, ker je sporna, ter da bi bila takšna lahko le predmet pobotnega zahtevka, o katerem bi sodišče vodilo postopek. Tudi kadar se tožena stranka brani vtoževani terjatvi s trditvijo, da je prišlo do predpravdnega oziroma izvenpravdnega pobota terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka, z njeno nasprotno terjatvijo do tožnika, pa je ta med pravdnima strankama sporna, je sodišče dolžno ugotavljati, ali je tožena stranka res imela terjatev do tožeče stranke, v kakšni višini je obstajala in kdaj je ta zapadla. Ker o tej terjatvi že teče pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Kranju, se kot smiselna izkaže pripomba pritožnika, da bi z vidika načela ekonomičnosti postopka kazalo razmisliti o prekinitvi predmetnega postopka do pravnomočne rešitve pravdne zadeve Pg 124/2002. Prvostopno sodišče ni prekoračilo tožbenega zahtevka, ko je v 1. točki izreka najprej ugotovilo obstoj terjatve, nato pa v 2. točki izreka naložilo toženi stranki plačilo ugotovljene terjatve pod pogoji prisilne poravnave. Ugotovitveni del služi le kot osnova za preračun terjatve na pogoje prisilne poravnave in zatorej učinkuje le v tem postopku. Prvostopno sodišče tudi ni kršilo načela dispozitivnosti in razpravnega načela, ko je samo preračunalo, koliko znaša obveznost tožene stranke upoštevaje sklenjeno prisilno poravnavo, saj je to del materialnopravnega preizkusa utemeljenosti tožbenega zahtevka. Da je bila sklenjena prisilna poravnava med dolžnikom (toženo stranko) in njenimi upniki, pa je sodišče obvestila tožena stranka sama.

Pritožnik zmotno razlaga 2. točko izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave, opr. št. St 280/2004 z dne 13.6.2005. Iz navedene točke izreka sklepa ne izhaja, da se je dolžnik zavezal plačati terjatve upnikom v nominalni višini brez obresti, temveč, da se je zavezal plačati terjatve upnikom „brez obresti za čas od začetka postopka prisilne poravnave do plačila.“ Čeprav je vejica za besedo „obresti“ res moteča in nepotrebna, pa vendarle tekst v nadaljevanju „za čas od začetka prisilne poravnave do plačila“, ob razlagi, kot jo ponuja pritožnik, ne bi imel prav nobenega pomena. Navedeno kaže, da je „obresti“ potrebno brati skupaj s tekstom „za čas od začetka prisilne poravnave do plačila“, kot je to prvostopno sodišče pravilno storilo, ko je preračunavalo ugotovljeno terjatev na pogoje prisilne poravnave. Očitek zmotne uporabe materialnega prava ob povedanem ni utemeljen.

Ker je prvostopno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava (v delu, ki se nanaša na zatrjevani pobot) dejansko stanje nepopolno ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo v 1. 2., in 4. točki izreka razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

K pritožbi tožene stranke: Pritožnik v pritožbi trdi, da je tožena stranka J. K., J.c., L., vsled česar prisilna poravnava, ki je bila potrjena med dolžnikom M.in G. J. K. s.p., R, L in njegovimi upniki za ta spor ni pomembna. Trdi, da bi bila tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki celotno vtoževano terjatev.

S pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave preneha upnikova pravica uveljaviti plačilo v sodnem ali drugem postopku, ki ga vodi pristojni državni organ, zneska navadne terjatve iz 4. odst. 212. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi in pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi. Ta pravica preneha proti J. K. kot fizični osebi, ne glede na to, ali ta dejavnost še opravlja ali ne. Pravnoorganizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema – podjetnika kot fizične osebe. J. K. s.p. in J. K. sta ena in ista oseba. Tudi za obveznosti, ki nastanejo pri opravljanju njegovega gospodarskega podjema odgovarja kot fizična oseba z vsem premoženjem, torej tako s premoženjem, ki je stvarna podlaga opravljanja gospodarskega podjema kakor tudi s svojim osebnim premoženjem. V kolikor so te obveznosti zmanjšane zaradi potrjene prisilne poravnave, odgovarja z zasebnim premoženjem za zmanjšane obveznosti. Zato je zmotno stališče pritožnika, da prisilna poravnava za ta spor ni pomembna.

Pritožbeno sodišče pa v okviru uradnega preizkusa izpodbijane odločbe ugotavlja, da je prvostopno sodišče nepravilno postopalo, ko je ponovno opravilo pobot terjatev tožene stranke s terjatvami tožeče stranke, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno (na kar je opozorila v pritožbi tudi tožena stranka). Takšno nepravilno postopanje prvostopnega sodišča se odraža tako v obsodilnem kot tudi v zavrnilnem delu izpodbijane sodbe, ki je tudi nedoločen in ga zato ni mogoče preizkusiti.

Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki narekuje razveljavitev sodbe tudi v zavrnilnem delu (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožene stranke ugodilo ter izpodbijano sodbo v 3. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi v tem delu (354. čl. ZPP).

Napotki prvostopnemu sodišču so razvidni iz gornje obrazložitve.