Jedro

Če je pri kakšni deljeni obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Predlog na izvršbo, ki ne vsebuje sredstva in predmeta izvršbe je nepopolen in na podlagi takega predloga sodišče ne sme dovoliti izvršbe.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Stroški dolžnika so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dovolilo predlagano izvršbo za izterjavo 77.505,00 SIT z rubežem OD prvega dolžnika ter izvršilnih stroškov v znesku 17.740,00 SIT. Zoper sklep o izvršbi sta ugovarjala dolžnika, ki v ugovoru navajata, da iz izvršilnega naslova ne izhaja, da bi morala plačati vsak po 77.505,00 SIT, niti, da sta solidarno odgovorna, to pomeni, da sta dolžna plačati po enakih delih, to je vsak polovico, saj to določa čl. 412/2 ZOR. Upnica je na ugovor dolžnikov odgovorila in predlagala, da sodišče zavrne ugovor dolžnikov. Sodišče prve stopnje je smatralo, da je ugovor neutemeljen in ga poslalo v reševanje pritožbenemu sodišču (drugi odstavek čl. 54 Zakona o izvršbi in zavarovanju - Ur. list RS 51/98; v nadaljnjem besedilu ZIZ). Ugovor je utemeljen. Izvršilni naslov, pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 273/98, nalaga dolžnikoma povrnitev pravdnih stroškov v znesku 77.505,00 SIT. Obveznost dolžnikov ni solidarna, saj bi ta bila, če bi to izhajalo iz izvršilnega naslova, glede na določbo drugega odstavka čl. 412 ZOR, ki določa, da če je pri kakšni deljeni obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Glede na tako določilo ZOR in izvršilni naslov ni nikakršne podlage, da je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izterjavo celotne terjatve z rubežem osebnega dohodka enega izmed dolžnikov. Izpodbijanega sklepa o izvršbi se tudi ne da preizkusiti, ker iz njega ne izhaja, na rubež osebnega dohodka katerega izmed dolžnikov se nanaša izvršba, čeprav je to v predlogu navedeno. Glede dolžnika F.R. je izvršilni predlog nepopoln, saj ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati izvršilni predlog, saj v njem nista navedena sredstvo in predmet izvršbe (prvi odstavek čl. 40 ZIZ), pa je kljub temu sodišče tudi zoper njega dovolilo izvršbo. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl. 339 tč. 14 ZPP in je bilo ugovoru ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 365 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje v sklepu navesti, na osebni dohodek katerega izmed dolžnikov je dovoljena izvršba ob upoštevanju čl. 412/2 ZOR ter glede drugega dolžnika pozvati upnico, da navede izvršilno sredstvo in predmet izvršbe, kar je obvezna sestavina izvršilnega predloga. Izrek o stroških temelji na določilu čl. 166 ZPP.