Jedro

Glede na to, da je bila tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji s strani toženca zavrnjena, ostane skladno z določbo drugega odstavka 37. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino dajatev (invalidska pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jo je priznala, torej nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki je tožniku priznal pravico do invalidske pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. To pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri tožencu ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oz. drugih pokojninskih dajatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca št. ... z dne 23. 12. 2013 in št. ... z dne 16. 10. 2013 ter da se mu prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine od vložitve prvega zahtevka za njeno priznanje dalje, tožencu pa naloži, da o njeni višini in izplačevanju odloči v 30 dneh s posebno odločbo. Obenem je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. Navaja, da je nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava imelo za posledico izdajo zavrnilnih odločb. Dejstvo, da mu je bila odločba v BIH izdana tudi na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji, ne more imeti zanj negativnih posledic. Ne strinja se, da ni upravičen do starostne pokojnine, čeprav je delal v Sloveniji, kjer so se zanj pri tožencu plačevali tudi prispevki. Predlaga, da se preverijo dejstva, na katerih temeljijo zavrnilne odločbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 23. 12. 2013 in prvostopne odločbe iste opravilne številke z dne 16. 10. 2013. 6. V tem sporu tožnik uveljavlja priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine v Republiki Sloveniji. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in BIH (Ur. l. RS, št. 37/08 - MP 10/0, v nadaljevanju Sporazum) v 20. in 22. členu posebej ureja priznavanje pokojnin na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji obeh podpisnic, oziroma na podlagi seštevanja dob. V 21. členu Sporazuma je določeno, da če obstaja po zakonodaji ene pogodbenice pravica do dajatev brez seštevanja zavarovalnih dob, nosilec te pogodbenice zagotovi ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svoji zakonodaji. V takem primeru lahko zavarovanec uveljavlja samostojno dajatev pri nosilcu zavarovanja druge podpisnice, v kolikor bi bil tudi pri njem upravičen do dajatve le na podlagi zavarovalne dobe dopolnjene pri tem nosilcu zavarovanja, ki še ni bila upoštevana pri pravici do dajatve oziroma do pokojnine pri drugem nosilcu zavarovanja.

7. Tožnik v Republiki Sloveniji ni dopolnil zavarovalne dobe, ki še ni bila upoštevana pri priznanju pokojnine v BIH. Iz listinske dokumentacije namreč izhaja, da je bosansko-hercegovski nosilec zavarovanja tožniku z začasnim sklepom št. ... z dne 20. 4. 2001 priznal in odmeril invalidsko pokojnino od 26. 7. 2000 dalje na podlagi bosansko-hercegovske in slovenske dobe, dopolnjene med 10. 6. 1971 in 18. 5. 1999, s prekinitvami, v skupnem trajanju 28 let, 3 mesece in 4 dni, od tega za čas 28. 7. 1971 do 5. 7. 1974 dobo dopolnjeno v Sloveniji v trajanju 1 leto, 11 mesecev in 26 dni pokojninske dobe. Pri priznanju invalidske pokojnine je bila tako upoštevana tudi slovenska pokojninska doba v takšnem trajanju. Nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki je tožniku priznal invalidsko pokojnino na podlagi skupne pokojninske dobe, prebite v Sloveniji in BIH oz. na podlagi pokojninske dobe obeh pogodbenic, je dne 10. 9. 2008 po uradni dolžnosti začel postopek za priznanje invalidske pokojnine po 37. členu Sporazuma ter zaradi ugotovitve pravice po slovenskih predpisih zahtevo in medicinsko dokumentacijo poslal tožencu.

8. Toženec je po posredovanju zahtevka s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH z odločbo št. ... z dne 19. 2. 2009 odločil, da je tožnik od 26. 7. 2000 dalje invalid III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ob upoštevanju 67. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-1) nima pravice do invalidske pokojnine. Zoper to odločbo tožnik ni vložil pritožbe, tako da je postala dokončna in pravnomočna.

9. V prvem odstavku prvega odstavka 37. člena Sporazuma je določeno, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice, po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega sporazuma. V drugem odstavku 37. člena pa je določeno, da se pogoji za pridobitev pravice do pokojnine iz prvega odstavka tega člena v drugi pogodbenici ugotavljajo po zakonodaji, ki velja na dan uveljavitve tega sporazuma. Če po zakonodaji druge pogodbenice niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do pokojnine na dan uveljavitve tega sporazuma, postanejo dajatve obveznost pogodbenice, ki jih je priznala.

10. Glede na to, da je bila tožniku pravica do sorazmernega dela invalidske pokojnine v Republiki Sloveniji zavrnjena, ostane skladno z določbo drugega odstavka 37. člena Sporazuma dajatev (invalidska pokojnina) obveznost pogodbenice, ki jo je priznala, torej nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v BIH, ki je tožniku priznal pravico do invalidske pokojnine na podlagi seštevanja zavarovalnih dob pri obeh nosilcih zavarovanja. To pa pomeni, da tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je bila že upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine, pri tožencu ne more uveljaviti pravice do starostne pokojnine oz. drugih pokojninskih dajatev, kot je pravilno odločilo tudi sodišče prve stopnje. Pri tem se je pravilno sklicevalo na stališče Vrhovnega sodišča RS v identični zadevi opr. št. VIII Ips 158/2013. 11. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.