Jedro

2. odstavek 235. člena ZZK-1 sodišču nalaga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljenega zavrglo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – menjalne pogodbe z dne 19. 6. 2000, sklenjene med predlagateljico kot prvo pogodbeno stranko in A. ter A. K. kot drugo pogodbeno stranko. Tako je odločilo na podlagi 1. alineje 2. odstavka 235. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) po ugotovitvi, da predlagateljica ob zahtevi za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine z zemljiškoknjižnim predlogom ne zahteva tudi vknjižbe lastninske pravice v svojo korist. Proti sklepu vlaga pritožbo predlagateljica. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Sodišču očita, da je spregledalo njeno izrecno navedbo, da še ne more uveljavljati vknjižbe lastninske pravice, ker listina, na katero se opira, zaradi napačne parc. št. ni sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Jasno je povedala, da želi vzpostaviti zemljiškoknjižno listino za dosego vpisa svoje pravice v zemljiški knjigi. S tem je zadostila zakonskim pogojem.

Pritožba ni utemeljena.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je posebni zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče vzpostavi (nadomesti) listino, ki je sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Zanj morata biti izpolnjena dva pogoja. Predlagatelj mora verjetno izkazati, da je bilo v njegovo oziroma v korist njegovih pravnih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, in da se je ta listina uničila oziroma izgubila (1. točka 1. odstavka 234. člena ZZK-1). Poleg tega morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji za vknjižbo te pravice v korist predlagatelja, ki jih določa 1. odstavek 148. člena ZZK-1, razen, da je listina, katere vzpostavitev se zahteva, predložena v izvirniku z notarsko overjenim podpisom izstavitelja.

Teh pogojev predlagateljica v svoji zahtevi niti ne izkazuje. Podala jo je v obliki dopisa (list. št. 1), v katerem se sklicuje na napačno parcelno številko. Če je listina nesposobna za vpis v zemljiško knjigo le zaradi napačne parcelne številke, tako pomanjkljivost oziroma pomoto lahko odpravita sami pogodbeni stranki na primer z dodatkom k pogodbi, v katerem ugotovita stanje, ki ustreza zemljiškoknjižnemu stanju.

Poleg tega je prvo sodišče povsem pravilno ocenilo predlagateljičin dopis in ugotovilo, da ne izpolnjuje zakonskih pogojev za pričetek predlaganega zemljiškoknjižnega postopka. V njem namreč ni predloga, s katerim bi predlagateljica zahtevala vknjižbo lastninske pravice v svojo korist. Glede na take dejanske ugotovitve, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, ker imajo oporo v vlogi predlagateljice, je odločitev prvega sodišča tudi pravno pravilna. Pritožbena navedba, da namerava urediti vpis lastninske pravice, ko bodo odpravljene napake v listini, namreč ne omogoča začetka navedenega zemljiškoknjižnega postopka.

Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine se začne na predlog. Vloži ga lahko le oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice, če bi ta oseba lahko predložila za vpis primerno listino (2. odstavek 234. člena ZZK-1). Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko zahteva samo če z isto vlogo, ki mora obsegati tudi zemljiškoknjižni predlog, zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist (3. odstavek 234. člena ZZK-1).

Po pravilni ugotovitvi prvega sodišča predlagateljica tem zakonskim pogojem ni zadostila. Zato je njeno vlogo ob pravilni uporabi 2. odstavka 235. člen ZZK-1 utemeljeno zavrglo. V zemljiškoknjižnih postopkih velja načelo stroge formalnosti, ki je v navedenem postopku še postroženo. 2. odstavek 235. člena ZZK-1 namreč sodišču naloga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Ker je izpodbijani sklep torej pravilen v dejanskem in pravnem pogledu, sodišče pa pri odločanju tudi ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).