Jedro

Navedbe toženke v izpodbijani BPP odločbi, da je bil poziv z dne 2. 8. 2018 z vsebino, naj razjasni oziroma se natančno in konkretno opredeli do vrednosti njegovega poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., tožniku vročen 7. 8. 2018, so protispisne. Dopis s takšno vsebino je bil namreč, glede na podatke upravnega spisa, tožniku vročen 11. 9. 2018 in ne 7. 8. 2018, kot to navaja toženka v izpodbijani odločbi. To sodišču onemogoča preizkus izpodbijane odločbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in presoje dokazov oziroma je tožnik dobil zgolj navidezno možnost, da se je izrekel o spornem dejstvu in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je toženka izdala izpodbijano odločbo, ne da bi počakala na iztek roka, ki ga je dala tožniku za odgovor na njen drugi poziv, ki je bil tožniku, kot že povedano, vročen 11. 9. 2018.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1862/2018 z dne 17. 9. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obsegu oprostitve plačila sodnega izvedenca, in sicer polovice stroškov kliničnega psihologa in sodnega izvedenca psihiatrične stroke v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani IV P 2512/2016, zaradi zaupanja mld. otroka v varstvo in vzgojo, določitve preživnine in stikov. V obrazložitvi citira določbe prvega in drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) in določbo prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) ter ugotavlja, da iz registra AJPES izhaja, da je tožnik do celote lastnik poslovnega deleža v gospodarski družbi A. d.o.o., obenem je tudi direktor in edini družbenik. Navaja, da je tožnika s pozivom z dne 2. 8. 2018 pozvala k razjasnitvi materialnih razmer, in sicer, da naj v roku 5 dni od prejema poziva poda pisno izjavo, v kateri naj se natančno in konkretno opredeli do vrednosti njegovega poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. Ugotavlja, da je tožnik poziv prejel 7. 8. 2018, vendar v roku, to je do 13. 8. 2018 niti kasneje na poziv ni odgovoril. Tako zaključuje, da vrednost njegovega poslovnega deleža v družbi A. d.o.o. znaša 44.365,86 EUR in se upošteva pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja ter presega vrednost premoženjskega cenzusa, zato ni upravičen do BPP.

2. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je na poziv, ki ga je od toženke prejel 7. 8. 2018, dne 9. 8. 2018 takoj poslal dopolnitev vloge, nato pa je v septembru 2018 prejel dodaten poziv na dopolnitev - drugi poziv na razjasnitev materialnih razmer. Poudarja, da je torej s strani toženke prejel dva poziva na dopolnitev vloge in na oba poziva tudi odgovoril. Ker toženka v izpodbijani odločbi navaja, da je poziv na dopolnitev prejel 7. 8. 2018 in da nanj ni odgovoril v roku do 13. 8. 2018 niti pozneje, je izpodbijana odločba v nasprotju z listinami v spisu, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka, saj se odločbe ne da preizkusiti. Posledica te kršitve pa je tudi nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi z drugo dopolnitvijo se toženka v svoji odločbi do njegovih navedb sploh ni opredelila. Poudarja tudi, da je bila izpodbijana odločba izdana pred potekom roka, ki ga je v svojem drugem pozivu določila toženka sama. To pomeni, da je bila izpodbijana odločba izdana v nasprotju s 146. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), torej ne da bi imel tožnik možnost, da se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, izreče. V nadaljevanju tožbe po vsebini oporeka stroškom izvedenca ter opozarja, da mu je bila z odločbo št. Bpp 1908/2017 z dne 20. 7. 2017 BPP v obsegu oprostitve plačila polovice stroškov izvedenca klinične psihologije v istem pravdnem postopku že odobrena. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje ter ji naloži povrnitev njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Skladno z določbo prvega odstavka 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP).

6. Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da je bil tožniku z dopisom št. Bpp 1861/2018 z dne 2. 8. 2018 poslan poziv na dopolnitev vloge, in sicer, da mora v roku 5 dni od prejema tega dopisa dopolniti svojo prošnjo za dodelitev BPP tako, da strokovni službi za BPP predloži pojasnilo oziroma se opredeli do dohodkov v višini 1.500,00 EUR, opredeljenih kot administrativni stroški, ki jih vsak mesec prejema poleg plače in prevoza ter prehrane. Hkrati je bil pozvan, naj pojasni ali obstajajo ovire, da bi privarčevana sredstva v višini 11.531,08 EUR, ki jih ima na dan 30. 6. 2018 na računu, odprtem pri B. d.d., uporabil za plačilo stroškov postopka. Iz navedenega dopisa izhaja, da ga je toženka odposlala 3. 8. 2018. Povratnica, ki bi dokazovala prejem te pošiljke s strani tožnika, k dopisu ni pripeta. Iz spisa pa nadalje izhaja, da je tožnik vložil odgovor na navedeni dopis dne 9. 8. 2018 ter da ga je toženka prejela 10. 8. 2018. Iz upravnega spisa zadeve je tudi razvidno, da je bil tožniku z istim datumom poslan še en dopis, naslovljen: „Drugi poziv na razjasnitev materialnih razmer“ št. Bpp 1861/2018 z dne 2. 8. 2018, s katerim ga je toženka pozvala, da v roku 5 dni poda pisno izjavo, v kateri naj se konkretno in natančno, vključno s predložitvijo morebitnih dokazov, opredeli do njenih ugotovitev, ki izhajajo iz podatkov AJPES, in sicer da je tožnik do celote lastnik poslovnega deleža v gospodarski družbi A. d.o.o., ter da iz bilance stanja te družbe z dne 31. 12. 2017 izhaja, da znesek dolgoročnih sredstev znaša 7.007,77 EUR, kratkoročnih sredstev 52.082,27 EUR, dolgoročnih obveznosti 0,00 EUR ter kratkoročnih obveznosti 14.724,18 EUR, iz česar sledi, da vrednost tožnikovega 100 % poslovnega deleža znaša 44.365,86 EUR. Iz navedenega dopisa izhaja, da ga je toženka odposlala 24. 8. 2018. K temu dopisu sta pripeti dve povratnici, in sicer ena, ki dokazuje vročitev poziva z dne 2. 8. 2018 dne 7. 8. 2018 ter druga povratnica, iz katere izhaja, da je bil poziv z dne 2. 8. 2018 tožniku vročen 11. 9. 2018. 7. Glede na to, da sta oba poziva na dopolnitev imela datum 2. 8. 2018, sodišče zaključuje, da je bil prvi poziv na dopolnitev, na katerega je odgovoril 9. 8. 2018, tožniku vročen 7. 8. 2018, drugi poziv, z enakim datumom 2. 8. 2018, iz katerega izhaja, da je bil s strani toženke odposlan 24. 8. 2018, pa je bil tožniku vročen 11. 9. 2018. Iz tega sledi, da so navedbe toženke v izpodbijani odločbi, da je bil poziv z dne 2. 8. 2018 z vsebino, naj razjasni oziroma se natančno in konkretno opredeli do vrednosti njegovega poslovnega deleža v družbi A d.o.o., tožniku vročen 7. 8. 2018, protispisne. Dopis s takšno vsebino je bil namreč, glede na podatke upravnega spisa, tožniku vročen 11. 9. 2018 in ne 7. 8. 2018, kot to navaja toženka v izpodbijani odločbi. Sodišče pa ugotavlja tudi, da se v upravnem spisu nahaja tudi odgovor tožnika na navedeni drugi poziv, ki pa ga je toženka po podatkih upravnega spisa prejela 19. 9. 2018, torej že po izdaji izpodbijane odločbe.

8. Navedeno sodišču onemogoča preizkus izpodbijane odločbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in presoje dokazov oziroma je tožnik dobil zgolj navidezno možnost, da se je izrekel o spornem dejstvu in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je toženka izdala izpodbijano odločbo, ne da bi počakala na iztek roka, ki ga je dala tožniku za odgovor na njen drugi poziv, ki je bil tožniku, kot že povedano, vročen 11. 9. 2018. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka po 3. in 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

9. Ker že navedeno zadostuje za ugoditev tožbi, se sodišče do ostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo in je izpodbijano odločbo odpravilo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena), v katerem bo morala ugotovljeno kršitev odpraviti in o zadevi ponovno odločiti.

10. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso se ta znesek poviša za zahtevani 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo.