Jedro

Tožena stranka uveljavlja prekluzijo vseh vlog tožeče stranke, vloženih po prvem naroku za glavno obravnavo v delu, kjer se navedbe in dokazni predlogi ne nanašajo na podani pobotni ugovor in bi jih tožeča stranka lahko podala pred prvim narokom za glavno obravnavo. V nadaljevanju pa konkretizira le vlogo, s katero je 21. 2. 2017 predložila sodno overjene prevode ključnih dokaznih listin, ki jih je v svoji dopolnitvi tožbe predložila le v angleškem jeziku, čeprav bi jih tožeča stranka skladno z 286. in 286.a členom ZPP lahko predložila pred prvim narokom za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče je zato obravnavalo navedeni pritožbeni očitek le glede zatrjevane prekluzije predložitve prevodov računov, podanih z dne 21. 2. 2017 prejeto vlogo tožeče stranke.

Tožena stranka v teku prvostopenjskega postopka ni ugovarjala predloženim dokazom v tujem jeziku. Potem, ko jih je tožeča stranka predložila še v slovenskem jeziku, tudi ni ugovarjala prekluzije, kot jo uveljavlja s pritožbo. Ker pri tem ne gre za kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi jih morala tožena stranka skladno s 286.b členom ZPP pravočasno uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato kot prepozno uveljavljanih ni obravnavalo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v 2. točki izreka in v dajatvenem delu 3. točke izreka ter v celoti v 4. točki izreka sodbe v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 9. 2017 in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi odločba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka in ugotovitveni del 3. točke izreka v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 9. 2017. III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 89160/2014 z dne 3. 7. 2014 razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka (1. točka izreka - sklep), zavrnilo je pobotni ugovor tožene stranke, da obstaja njena terjatev do tožeče stranke v višini 78.299,74 EUR (2. točka izreka) in toženi stranki v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 9. 2017 naložilo, da mora tožeči stranki v 15 dneh plačati 21.326,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.798,78 EUR od 26. 5. 2014 do plačila, od zneska 30,50 EUR od 9. 6. 2014 do plačila, od zneska 50,43 EUR od 9. 6. 2014 do plačila, od zneska 34,16 EUR od 17. 6. 2014 do plačila, od zneska 2.793,59 EUR od 17. 6. 2014 do plačila, od zneska 30,50 EUR do 18. 6. 2014 do plačila, od zneska 215,91 EUR od 18. 6. 2014 do plačila, od zneska 95,00 EUR od 20. 4. 2014 do plačila, od zneska 2.933,53 EUR od 20. 5. 2014 do plačila, od zneska 61,00 EUR od 26. 5. 2014 do plačila, od zneska 125,00 EUR od 16. 6. 2014 do plačila, od zneska 431,59 EUR od 18. 6. 2014 do plačila in od zneska 9.910,76 EUR od 19. 6. 2014 do plačila (3. točka izreka) in toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 2.282,61 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (4. točka izreka).

2. Zoper sodbo in sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP in predlagala razveljavitev sodbe in sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa razpis in izvedbo pritožbene obravnave in po ugotovitvi, da ima tožena stranka pobotljivo terjatev v skupnem znesku 78.299,74 EUR s pripadki, le to upošteva pri pobotanju in tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico.

3. V odgovoru na pritožbo je tožeča stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Odločba, s katero se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje, je bila izdana 12. 5. 2017, kar je pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 10/2017; v nadaljevanju ZPP-E). Zato se je postopek pred višjim sodiščem na podlagi 125. člena ZPP-E izvedel po določbah Zakona o pravdnem postopku, ki so se uporabljale do začetka uporabe ZPP-E. 6. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke, ker je tožena stranka le-tega uveljavljala na prvem naroku za glavno obravnavo, zaradi ekonomičnosti postopa pa ji je določilo 15 dnevni rok za predložitev navedb in dokazov v utemeljitev pobotnega ugovora. Navedbe in dokaze za pobotni ugovor pa je tožena stranka vložila 30. 1. 2017, določen 15 dnevni rok za predložitev vloge pa je iztekel 28. 1. 2017, zato sodišče vloge z dne 30. 1. 2017, kot tudi kasnejših, kot prepoznih ni upoštevalo. Ker tožena stranka tožbenemu zahtevku po posameznih vtoževanih računih ni opredeljeno in vsebinsko oporekala, razen zapadlosti posameznih računov, kar pa je tožeča stranka upoštevala pri opredelitvi zapadlosti in glede zamudnih obresti zmanjšala tožbeni zahtevek, je prvostopenjsko sodišče tako zmanjšanemu zahtevku ugodilo.

7. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je na prvem naroku za glavno obravnavo vloženi pobotni ugovor skladno z 286. členom ZPP pravočasno uveljavljan. Tožena stranka pa v pritožbi utemeljeno kot zmotno izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je vlogo z dne 30. 1. 2017 z navedbami in dokazi o utemeljenosti uveljavljanega pobotnega ugovora vložila prepozno. Ni sporno, da je sodišče toženi stranki dodelilo 15 dnevni rok za utemeljitev podanega pobotnega ugovora na samem naroku dne 13. 1. 2017. Zadnji dan 15 dnevnega roka bi bil 28. 1. 2017. Ker pa je bil ta dan sobota, se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika, torej s 30. 1. 2017, na kar pravilno opozarja pritožnik. Iz pripravljalne vloge tožene stranke (red. št. 22) pa izhaja, da jo je tožena stranka poslala sodišču priporočeno po pošti dne 30. 1. 2017. Ker se po drugem odstavku 112. člena ZPP vloga, poslana priporočeno po pošti, šteje za izročeno sodišču na dan oddaje na pošto, se izkaže, da je bila vloga tožene stranke z navedbami in dokazi (priloge B10 do B51) v utemeljitev pobotnega ugovora, vložena pravočasno. Zaradi neupoštevanja določil 111. in 112. člena ZPP je torej prišlo v prvostopenjskem postopku do kršitev, ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Posledično je prišlo že zaradi neupoštevanja navedene vloge tožene stranke do kršitve načela kontradiktornosti, na kar pravilno opozarja pritožnik in s tem do absolutne bistvene postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Že spričo navedenih kršitev je bilo potrebno utemeljeni pritožbi delno ugoditi, izpodbijano sodbo v 2. točki in posledično v dajatvenem delu 3. točke izreka ter v celoti v 4. točki izreka razveljaviti in v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Glede na naravo kršitve le-te namreč ne more odpraviti samo pritožbeno sodišče, ker bi o terjatvi tožene stranke, uveljavljani v pobot, prvič odločalo šele pritožbeno sodišče, s tem pa bi bila lahko kršena pravica strank do pritožbenega postopka.

8. V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

9. Tožena stranka uveljavlja prekluzijo vseh vlog tožeče stranke, vloženih po prvem naroku za glavno obravnavo v delu, kjer se navedbe in dokazni predlogi ne nanašajo na podani pobotni ugovor in bi jih tožeča stranka lahko podala pred prvim narokom za glavno obravnavo. V nadaljevanju pa konkretizira le vlogo, s katero je 21. 2. 2017 predložila sodno overjene prevode ključnih dokaznih listin, ki jih je v svoji dopolnitvi tožbe predložila le v angleškem jeziku, čeprav bi jih tožeča stranka skladno z 286. in 286.a členom ZPP lahko predložila pred prvim narokom za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče je zato obravnavalo navedeni pritožbeni očitek le glede zatrjevane prekluzije predložitve prevodov računov, podanih z dne 21. 2. 2017 prejeto vlogo tožeče stranke. Pri tem ugotavlja, da tožena stranka, ko je uveljavljala pobotni ugovor, le tega ni uveljavljala kot eventuelnega, če bi sodišče ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je tudi zato in glede na konkretizirano obrambo tožene stranke zoper uveljavljane terjatve po vtoževnih računih le glede njihove zapadlosti upravičeno ugotovilo obstoj tožničinih terjatev po navedenih računih. Razlogi prvostopenjskega sodišča o obstoju terjatve so glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo pravilni in logično konsistentni.

10. Tožena stranka v teku prvostopenjskega postopka ni ugovarjala predloženim dokazom v tujem jeziku. Potem, ko jih je tožeča stranka predložila še v slovenskem jeziku, tudi ni ugovarjala prekluzije, kot jo uveljavlja s pritožbo. Ker pri tem ne gre za kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi jih morala tožena stranka skladno s 286.b členom ZPP pravočasno uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče jih zato kot prepozno uveljavljanih ni obravnavalo.

11. Ko sodišče odloča o uveljavljanem pravdnem pobotu medsebojnih terjatev, mora najprej odločiti o obstoju terjatve tožeče stranke, nato o obstoju nasprotne v pobot uveljavljane terjatve, jih s sodbo v primeru obstoja obeh pobotati in odločiti glede na obseg pobotanja o utemeljenosti ali neutemeljenosti dajatvenega dela terjatve tožeče stranke. Iz povedanega izhaja, da je odločitev o dajatvenem zahtevku tožeče stranke odvisna od odločitve o uveljavljanem pobotnem ugovoru. To pa v tej fazi ne preprečuje odločitve o ugotovitvenem zahtevku tožeče stranke, ki ga dajatveni obvezno vključuje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitveni del terjatve tožeče stranke zavrnilo in potrdilo v tem obsegu 3. točko izreka sodbe (353. člen ZPP), potem ko je v tem delu uspešno prestala pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

12. Tožena stranka pa odločitvi sodišča v 1. točki izreka o razveljavitvi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 89160/2014 z dne 3. 7. 2014 v 1. in 3. odstavku izreka, ki je po svoji pravni naravi sklep, s pritožbo ni opredeljeno oporekala, zato ga je pritožbeno sodišče preizkusilo le v okviru kršitev, na katere mora ob reševanju pritožbe paziti po uradni dolžnosti. Ker teh ni našlo, je neutemeljeno pritožbo tudi v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).