Jedro

ZKP v določbah, ki urejajo skrajšani postopek, med drugim v prvem odstavku 431. člena določa, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu; v drugem odstavku istega člena pa ZKP določa, da če se sodnik ne strinja s predlogom za posamezna preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. Ker v obravnavani zadevi ni bil vložen obtožni predlog, temveč je bilo predlagano, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, navedeni zakonski določbi pa se uporabljata tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se ne strinja s predlogom, da se opravijo preiskovalna dejanja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca in predloga ne zavrže.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovanke kot tožilke D.B. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom I Kr 23403/2016 z dne 13. 1. 2017 sklenilo, da se vloga oškodovanke kot tožilke D.B. z dne 9. 6. 2016, dopolnjena 21. 11. 2016, vložena po pooblaščencu J.M., na podlagi prvega odstavka 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrže. 2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanke kot tožilke zaradi kršitve kazenskega zakona po 2. točki prvega odstavka 371. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 372. člena ZKP ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi s 373. členom ZKP, kot navaja uvodoma v pritožbi, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da zoper osumljeno sodnico D.P. dopusti opravo posameznih preiskovalnih dejanj v smeri očitanega ji kaznivega dejanja, podrejeno pa, da napadeni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da se pritožba ne strinja s postopanjem prvostopenjskega sodišča, ki je po navedenih zakonskih določbah kot obtožni predlog zavrglo predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

4. Pritožba ima prav. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je s sklepom Kt/3451/2016 z dne 30. 5. 2016 zavrglo kazensko ovadbo ovaditeljice D.B., vloženo zaradi suma storitve kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem in drugem odstavku 288. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) zoper D.P., sodnico Okrajnega sodišča v ..., ker ni podan utemeljen sum, da je ovadena storila naznanjeno kaznivo dejanje. D.B. je nato 9. 6. 2016 pri Okrajnem sodišču v ... predlagala, da se zoper D.P. opravijo posamezna preiskovalna dejanja, po pozivu prvostopenjskega sodišča, da predlog dopolni, pa je po pooblaščencu 21. 11. 2016 vložila še dopolnitev predloga. Pritožba zato utemeljeno navaja, da ni bila vložena obtožba, kot je navedeno v prvostopenjskem sklepu, temveč da so bila opravljena posamezna preiskovalna dejanja, zato odločitev, da se vloga oškodovanke kot tožilke po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena ZKP zavrže, ni pravilna.

5. ZKP v določbah, ki urejajo skrajšani postopek, med drugim v prvem odstavku 431. člena določa, da lahko državni tožilec pred vložitvijo obtožnega predloga predlaga sodniku posamezniku, da opravi posamezna preiskovalna dejanja; če se sodnik strinja z njegovim predlogom, opravi preiskovalna dejanja, nato pa pošlje vse spise državnemu tožilcu; v drugem odstavku istega člena pa ZKP določa, da če se sodnik ne strinja s predlogom za posamezna preiskovalna dejanja, obvesti o tem državnega tožilca. Ker v obravnavani zadevi ni bil vložen obtožni predlog, temveč je bilo predlagano, da se opravijo posamezna preiskovalna dejanja, navedeni zakonski določbi pa se uporabljata tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se ne strinja s predlogom, da se opravijo preiskovalna dejanja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca in predloga ne zavrže. 6. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavilo, sodišče prve stopnje pa bo odločilo o predlogu za opravo posameznih preiskovalnih dejanj.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.