25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 175/2003 z dne 18. 3. 2004 ter sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1792/2001 z dne 18. 9. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.V pravdnem postopku je bil zavrnjen zahtevek pritožnice (tedaj tožnice) za plačilo odškodnine v zvezi s škodo, ki je pritožnici nastala, ko se je med ježo konj splašil in je padla. Višje in Vrhovno sodišče sta zavzeli stališče, da konj, ki se ga daje v izposojo za terensko ježo, sam po sebi ni nevarna stvar, za katero bi lastnik odgovarjal po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti.

2.V ustavni pritožbi pritožnica navaja, da odločitev v njenem primeru odstopa od slovenske sodne prakse. Navaja, da je sodišče v drugem primeru štelo, da je splašen bik nevarna stvar. Meni, da je sodišče s tem, ko je v njenem primeru štelo, da splašen konj ni nevarna stvar, neutemeljeno odstopilo od sodne prakse, tega odstopa pa ni dovolj obrazložilo. Oporeka tudi temu, da je sodišče terensko ježo (glede odgovornosti lastnika) primerjalo z izposojo osebnega avtomobila. Meni, da konj kot žival lahko mnogo hitreje uide iz nadzora kot avtomobil. Zatrjuje, da je sodišče s tem, ko ni obrazložilo, kakšna je dosedanja sodna praksa na tem področju, odločilo samovoljno in arbitrarno.

3.Iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave med drugim izhaja, da sodišče ne sme samovoljno oziroma arbitrarno odstopiti od enotne in uveljavljene sodne prakse. Vendar pritožnica ne izkaže, da gre v njeni zadevi za tak primer. Sklicuje se na eno sodno odločbo, vendar s tem, še posebej upoštevaje, da se vprašanje pravnega sklepanja, ali gre za nevarno stvar v sodni praksi pojavlja zelo pogosto, ne izkazuje obstoja enotne in uveljavljene sodne prakse. Ne izkaže pa niti tega, da je njen primer v bistvenem podoben primeru, na katerega se sklicuje. Višje in Vrhovno sodišče sta v izpodbijanih sodbah izčrpno in razumno obrazložili, v čem je razlika med splašenim bikom in primerom, ko se splaši konj, ki ga lastnik oddaja v ježo. Pojasnili pa sta tudi, s kakšnimi primeri v dosedanji sodni praksi je mogoče bolj utemeljeno primerjati položaj v pritožničinem primeru. Za odstop od uveljavljene sodne prakse očitno ne gre, prav tako očitno pa ne gre za to, da se sodišče v obrazložitvi sodne odločbe ne bi opredelilo do argumentov pritožnice glede odločanja sodišč v (po njenem mnenju) primerljivih primerih.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kakor jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić