Jedro

Besedne zveze „v zvezi z delom“ ni mogoče razlagati tako, da bi se omejili samo na dejanja, ki so nepogrešljiv sestavni del določene naloge, temveč sodijo pod ta pojem vsa ravnanja, ki jih je delavec izvršil med izvrševanjem nalog in so s tem izvrševanjem povezana (čeprav niso niti logično povezana z izvrševanjem same naloge).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki plačati 45.115,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2009 dalje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 955,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 915,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 45.115,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2009 dalje.“ ter tožeči stranki v plačilo naložilo 2.079,00 EUR pravdnih stroškov toženke.

2. Zoper navedeno sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je bila toženi stranki vročena v odgovor, vendar ga slednja ni podala.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po določilu 1. odstavka 86. člena Zakona zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 do 126/2003, v nadaljevanju ZZVZZ) ima Zavod (tožeča stranka) pravico zahtevati povrnitev škode od tistega, ki je namenoma ali iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja zavarovane osebe. Po določilu 2. odstavka istega člena je za tako škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, odgovoren delodajalec. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec, če je poškodba zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi (1. odstavek 87. člena ZZVZZ).

6. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnimi razlogi, da viličarist H. S. dne 14. 8. 2007 v proizvodnih prostorih tožene stranke okvare zdravja delavke S. S. ni povzročil pri opravljanju dela ali v zvezi z delom, v posledici česar je zaključilo, da delodajalec (tožena stranka) ni odgovoren za ravnanje delavca, ki je iz malomarnosti povzročil okvaro zdravja zavarovanki tožeče stranke. Da tožena stranka ni dolžna povrniti nastale škode niti v skladu s 87. členom ZZVZZ, pa je zaključilo na podlagi ugotovitve, da ni šlo za delovni proces in njegovo organiziranost oziroma da ne gre za odgovornost delodajalca, kadar delavec ravna samovoljno, nepredvidljivo in njegovo ravnanje ni izviralo iz območja delovnega procesa.

7. Takšnemu zaključku prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče ne more pritrditi. Med pravdnima strankama namreč ni sporno, da je bila poškodovana S. S. - delavka tožene stranke - oziroma, da se je dne 14. 8. 2007 zgodila nesreča pri delu (list. št. 10), ter da je do škode, ki jo v predmetnem gospodarskem sporu vtožuje tožeča stranka, prišlo izključno zaradi malomarnega ravnanja pri toženki zaposlenega delavca (ki je kršil predpise o varnem delu) H. S. (list. št. 13). Že iz navedenih nespornih dejstev je mogoče zaključiti, da so zakonski znaki 86. člena ZZVZZ nedvomno podani, s tem pa (objektivna) odgovornost tožene stranke.

8. Besedne zveze „v zvezi z delom“ namreč ni mogoče razlagati tako, da bi se omejili samo na dejanja, ki so nepogrešljiv sestavni del določene naloge, temveč sodijo pod ta pojem vsa ravnanja, ki jih je delavec izvršil med izvrševanjem nalog in so s tem izvrševanjem povezana (čeprav niso niti logično povezana z izvrševanjem same naloge).(1) Obravnavani škodni dogodek je posledica ravnanja delavca tožene stranke, ki je med delovnim časom in v funkciji viličarista povzročil telesno poškodbo zavarovanke tožeče stranke. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da navedena nesreča ni bila povezana z delom, zato ni pravilna. Brez zveze z delodajalcem (toženo stranko), pri katerem je bil H. S. zaposlen na delovnem mestu komisionar I. in pri tem upravljal viličarja, slednji sploh ne bi imel „možnosti“, da stori tovrstno škodljivo dejanje. To pomeni, da prav način izvršitve škodnega dejanja pomeni zvezo med vlogo, pozicijo in situacijo delavca na delu in njegovim dejanjem.

9. Ker za utemeljenost tožbenega zahtevka zadošča, da so podani elementi iz 86. člena ZZVZZ, ti pa so izpolnjeni, se s tistimi iz 87. člena ZZVZZ pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.

10. Vsled obrazloženemu in na podlagi dejstva, da tudi višina vtoževane odškodnine med pravdnima strankama ni sporna, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo (358. člen ZPP).

11. V skladu z določbo 2. odstavkom 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Po spremembi izpodbijane sodbe je tožeča stranka tako v postopku v celoti uspela in je zato upravičena do povrnitve svojih pravdnih stroškov. Tožena stranka je tožeči stranki tako dolžna povrniti njene stroške prvostopenjskega postopka v znesku 40,00 EUR za poštne in fotokopirne stroške in sodno takso za tožbo v višini 915,00 EUR, kar skupno znaša 955,00 EUR ter stroške pritožbenega postopka, ki predstavljajo 915,00 EUR sodne takse za pritožbo. Tožena stranka je dolžna povrniti odmerjene stroške v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 – Pravna mnenja I/2006).

(1) Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, str. 838, 839.