Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Napaka na zavornem mehanizmu kamiona je povzročila višjo tečno hitrost in s tem večjo škodo. Voznik kamiona je zato soodgovoren za škodo ob trčenju z nasproti vozečim mopedom.
Revizije se zavrnejo kot neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je toženim strankam naložilo, da morajo solidarno plačati tožniku 432.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe vseh pravdnih strank kot neutemeljene in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Proti tej sodbi pravdne stranke vlagajo revizijo. Tožeča stranka uveljavlja revizijska razloga po drugi in tretji točki prvega odstavka 385. člena ZPP in predlaga spremembo sodbe sodišča prve stopnje tako, da bo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, podrejeno pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v izpodbijanem delu v novo sojenje. Tožnik sam je za nastalo škodo odgovoren le do 15 odstotkov, ne pa, kakor je zapisano v izpodbijani sodbi, kar do 70 odstotkov. Primarni vzrok za nastanek prometne nesreče je bila nepravilna lega vozil na cestišču, torej ne le tožnikovega, temveč obeh udeleženih. Hitrost vozila, ki ga je vozil toženi S., je bila prevelika. Vozilo tudi ni bilo tehnično brezhibno. Vse to ima velik pomen za nastanek škode. Silovitost trčenja bi bila namreč bistveno manjša, če bi ne obstojale pomanjkljivosti tehničnega stanja kamiona in napake v vožnji njegovega voznika.
Tožena stranka Z. T. sodbo sodišča druge stopnje izpodbija zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, ali pa razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po njenem mnenju zadene odgovornost za nastalo škodo v celoti tožnika samega, ki je zapeljal na levi vozni pas, bil pa je tudi pod močnim vplivom alkohola. Tudi ob brezhibnem delovanju zavornega sistema bi do nezgode prišlo na istem mestu.
Toženca J.V. in M. S. revizijo vlagata iz revizijskih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 385. člena ZPP, njun revizijski predlog pa je enak, kot ga je postavila tožena stranka Z. T. Voznik tovornjaka, toženi M. S., ni storil ničesar takega, kar bi sopovzročilo nastanek prometne nesreče in škodo. Pri tem se revizija sklicuje na izvedenski mnenji ing. M. B. in dr. M. M. Do nezgode je namreč prišlo na levi polovici vozišča, gledano v smeri tožnikove vožnje. Slednji je torej v celoti odgovoren za nastalo škodo.
Utemeljitev tožnikove sokrivde le na podlagi izkazane alkoholiziranosti je pomanjkljiva in nepravilna, saj je osnovni razlog ta, da je tožnik v kritičnem trenutku zapeljal preko sredinske črte in trčil v pravilno nasproti vozeči tovornjak. Niti hitrost vožnje tovornjaka, niti napaka zavornega sistema, nista v vzročni zvezi z nastalo nesrečo. Revizija graja tudi odločitev o višini dosojene odškodnine za nepremoženjsko, pa tudi za premoženjsko škodo. Napak je odločeno tudi o pravdnih stroških.
Pravdne stranke na revizije druga drugi niso odgovorile, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njih ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP - zakona o pravdnem postopku).
Revizije niso utemeljene.
Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi bile podane v izpodbijani sodbi, tožnikova revizija ne obrazloži, toženca J. V. in M. S. pa revizijsko izrecno uveljavljata obstoj bistvene kršitve iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Vendar pa s trditvijo, da sodbi nižjih sodišč nimata razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na tožnikov prispevek k nastanku škode, v nadaljevanju polemizirata z dokazno oceno, sprejeto na podlagi ugotovljenih - tudi odločilnih - dejstev. Sodbi nižjih sodišč sta namreč upoštevali vsa zbrana dejstva in sicer tako tista, ki osvetljujejo način vožnje tožnika, kot tista, ki se nanašajo na vožnjo voznika tovornjaka in tehnično stanje vozila. Dokazna ocena pa je bila podlaga za pravno presojo o izključni ali delni odgovornosti obeh prizadetih voznikov za nastalo škodo (178. člen ZOR - zakona o obligacijskih razmerjih). Zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka torej ni.
V obsegu prej obravnavanega revizijskega razloga pa toženca revizijsko izpodbijata tudi stroškovno odločitev. Vendar pa je odločitev o pravdnih stroških, ki je po svoji procesni naravi sklep (peti odstavek 129. člena ZPP), akcesorne narave. Zato je ni mogoče šteti za sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal (400. člen ZPP). Na revizijski stopnji torej o stroških postopka ni mogoče odločati.
Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo. Pri nesreči premikajočih se motornih vozil se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (prvi odstavek 178. člena ZOR). Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki sta jo pretrpela, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče pri obravnavanju revizije vezano (tretji odstavek 385. člena ZPP), pa ne omogočajo sklepanja o izključni tožnikovi krivdi, niti sklepanja, da je tožnikova sokrivda nižja od ugotovljenih 70 odstotkov. Pretežni del odgovornosti za nastalo škodo nosi tožnik, ki je vozil pod močnim vplivom alkohola (1,49 do 1,51 grama na kilogram) in v povezavi s tako oslabljenimi vozniškimi sposobnostmi ob srečanju s tovornjakom zapeljal proti levi strani. Vendar pa manjši del odgovornosti zadene tudi tožene stranke. Med postopkom se je izkazalo, da navideznega nasprotja med mnenji cestno prometnih izvedencev ni. Ugotavljanje o eventualni zaslepitvi tožnika zaradi zatrjevane nezasenčenosti tovornjakovih luči se je izkazalo kot nebistveno. Odločilna pa je ugotovitev o hitrosti tovornega vozila v trenutku zadetja z mopedistom in sicer ne glede na to, da ta hitrost ni prekoračila na tem kraju dovoljenih 60 km/h. Gre namreč za hitrost ob trčenju vozil. Kolikor večja je ta hitrost, toliko intenzivnejše je trčenje in toliko hujše poškodbe utrpi šibkejši udeleženec. Prav to pa je pomembno v tem primeru. Udeleženo tovorno vozilo je imelo tehnično napako na zavornem sistemu, kar je bistveno zmanjšalo njegov zavorni učinek. Ker iz ugotovljenega dejanskega stanja sledi, da ni bilo razloga, da ne bi voznik tovornjaka mopedista - tožnika mogel zagledati - posebej še način njegove vožnje - na ustrezno zadostno razdaljo, bi normalno učinkovanje zavor lahko bistveno upočasnilo težko tovornjakovo gmoto, to pa bi ublažilo udarec z mopedom in obseg tožnikovih poškodb. V tem pogledu sta si izvedenski mnenji soglasni, predstavljata pa strokovno ugotovitev, ki je omogočila pravno sklepanje o soodgovornosti toženih strank za nastalo škodo. Zato ni mogoče sprejeti stališča o popolni razbremenitvi odgovornosti na strani tovornega vozila, ker naj bi to ne zapeljalo preko sredine ceste in sicer ne glede na to, da bi do trčenja tudi ob pravilnem delovanju zavor tovornega vozila vseeno prišlo, morda celo na istem mestu. Škoda bi mogla biti manjša, če bi tovornjak bil tehnično brezhiben - to pa je zadosten razlog za ugotovitev, da tožene stranke odgovarjajo za njen nastanek do višine 30 odstotkov. Preostalo odgovornost nosi tožnik sam (alkohol in temu sledeče neadekvatno reagiranje ob srečanju).
Glede (višine) dosojene odškodnine vlagata revizijo le toženec J. V. in M. S., vendar le z grajo izvedenskega mnenja o tožnikovih telesnih in duševnih bolečinah. S tem posegata na področje dokazne presoje, kar po že omenjeni določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP ne more biti predmet revizije. Preizkus izpodbijane sodbe (386. člen ZPP) v smeri višine odškodnine pa pokaže, da sta nižji sodišči upoštevali vse ugotovljene okoliščine o nepremoženjski škodi (telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strahu in kozmetskega defekta) in tožniku prisodili odškodnino, ki ne odstopa od drugih podobnih primerov sodne prakse. Glede premoženjske škode (v nesreči uničen tožnikov moped) pa je revizijsko sodišče - ob izostanku ustrezne trditvene podlage toženih strank - tudi vezano na njeno višino, ki je obrazložena v sodbah nižjih sodišč.
Neutemeljene revizije je bilo treba po povedanem zavrniti (393. člen ZPP).