Jedro

Pri odločanju o utemeljenenosti razrešitve direktorja (in posledično o upravičenosti do izplačila odpravnine) sodišče presoja utemeljenost le tistih razlogov, ki so bili obravnavani ob razrešitvi in na podlagi katerih je bil poslovodni organ razrešen. V sodnem postopku razrešitvenih razlogov ni mogoče širiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožnice, da se ugotovi, da jo je tožena stranka odpoklicala kot direktorico družbe brez utemeljenega razloga s sklepom 17.11.1995 in 13.2.1996, zaradi česar ji je dolžna izplačati odpravnino v višini 24-kratne njene zadnje plače v znesku 5.005.608,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.12.1996 dalje do plačila, da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške tega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila. Tožnici je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 537.688,00 SIT v roku 8 dni.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti stroškovno ugodi oz. podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. V skladu z družbeno pogodbo se direktorja družbe lahko predčasno razreši iz razlogov navedenih v 36. členu te pogodbe. Če so razrešitveni razlogi podani, je taka razrešitev upravičena in razrešenemu direktorja odpravnina ne pripada. V primeru tožnice ni bil podan noben izmed navedenih razlogov, zaradi česar je bila razrešena neupravičeno in ji zato pripada tudi odpravnina. Meni, da je nevzdržno, da tožena stranka, katere direktor je M. K. po več kot petih letih išče dodatne razloge za to, da bi opravičila očitno nepremišljeno odločitev slednjega, ki je takrat kot večinski lastnik družbe neutemeljeno predlagal in izglasoval razrešitev tožnice. Tožnica meni, da je pri ugotavljanju upravičenosti razrešitve potrebno ugotavljati ali je družbenik M. K., kot večinski lastnik, ki je edini glasoval za razrešitev tožnice, imel ob razrešitvi tehten razlog, da tožnici kot direktorici ni več zaupal. Tožnica se tudi ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ni pripravila predloga poslovnega načrta oz. strategije razvoja in letnega plana za leto 1995, saj je bil plan pripravljen in se je skozi celo leto dopolnjeval in obravnaval na kolegiju direktorja, katerega člani so bili istočasno tudi družbeniki tožene stranke. To izhaja iz pričevanj prič zaslišanih v postopku in strank, ki jim je sodišče ob izdaji sodbe z dne 13.12.1996 verjelo, v ponovljenem postopku pa ni niti obrazložilo zakaj jim ne verjame. Nadalje graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ravnala nezakonito s tem, da ni poskrbela, za uskladitev pogodb o zaposlitvi, potem ko se je družbeno podjetje preoblikovalo. Pogodbe o zaposlitvi so bile namreč sklenjene po novi zakonodaji in se status zaposlenih delavcev v družbi zaradi preoblikovanja ni z ničemer spremenil. Dejstvo da tožnica zase ni zahtevala sklenitev individualne pogodbe, je posledica gentelmenskega dogovora s preostalimi zaposlenimi še pred preoblikovanjem in v zvezi s tem tožena stranka ni bila oškodovana, temveč nasprotno le tožnica. Glede sklenjenih pogodb o avtorskem delu se tožnica ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da je šlo pri tem za fiktivne pogodbe. Prav tako se ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ni šlo za avtorska dela intelektualne storitve in še navaja, da je sklenitev takšnih pogodb tožnici svetoval tudi M. K., ki je kasneje kot predsednik skupščine sklenil avtorsko pogodbo celo za opravljanje dela direktorja družbe z D. K.. Tožnica se tudi ne strinja z ugotovitvijo sodišča, da ni poskrbela za zakonito poslovanje bifeja. Prav tako ni nikakršnih dokazov, da je šlo poslovanje bifeja mimo poslovnih evidenc ob vednosti in po navodilih tožnice. Tožnica se posebej pritožuje tudi glede odmere stroškov postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške postopka.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, je pa napačno uporabilo materialno pravo, zaradi česar dejansko stanje ni popolno ugotovljeno.

Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu zahtevala, da sodišče ugotovi, da jo je tožena stranka neutemeljeno odpoklicala z mesta direktorice družbe in ji je zato dolžna izplačati odpravnino v višini 24-kratne njene zadnje plače. Glede na tako postavljeni zahtevek je moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je bila tožnica odpoklicana iz utemeljenega razloga. Pri tem pa je sodišče prve stopnje napačno sledilo toženi stranki, ki je širila razloge zaradi odpoklica tožnice v sodnem postopku. V sodnem postopku pa sodišče le presoja odločitve delodajalca. Torej bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali so bili razlogi, ki ji je upoštevala tožena stranka dne 17.11.1995 utemeljeni ali neutemeljeni glede na 36. člen družbene pogodbe in določbe Zakona o gospodarskih družbah o razrešitvi poslovodnega organa. Ker je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost razrešitve glede na vse razloge, ki jih je navajala tožena stranka tekom postopka pred sodiščem in ne le razlogov, zaradi katerih je bila tožnica razrešena, je napačno uporabilo materialno pravo. V sodnem postopku se namreč presojajo dokončne odločitve delodajalca. Zaradi navedenega je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi ali so bili razlogi, ki so bili obravnavani na skupščini dne 17.11.1995 in na podlagi katerih je bila tožnica razrešena z delovnega mesta, utemeljeni. Pri tem bo moralo presoditi predlog sklepa skupščine, ki ga je podal M. K. in se nahaja v spisu v prilogah A 2 ter zapisnik skupščine z dne 17.11.1995, kjer so bili obravnavani razlogi za razrešitev tožnice. Iz navedenega izhaja, da je bila tožnica razrešena, ker ni redno in pravočasno opravljala svojih obveznosti in sicer ni pripravila predloga poslovnega načrta oz. strategije razvoja in letnega programa za leto 1995, ni pripravila predloga splošnih aktov družbe in ni v roku, ki ga določa Zakon o gospodarskih družbah priglasila spremembe registrskemu sodišču. Sodišče prve stopnje je sicer že zavzelo stališče, da tožnica ni pripravila predloga poslovnega načrta oz. strategije razvoja in letnega programa za leto 1995 in da obravnavanje te problematike na kolegiju ne more nadomestiti sprejema akta na skupščini. Pri tem pa ni zavzelo stališča, ali to predstavlja nastop tehtnih razlogov, zaradi katerih so družbeniki izgubili zaupanje v direktorico. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče oceniti prav navedeno dejstvo, glede na to, da je že ugotovilo, s čemer se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče, da so očitki, da tožnica ni pripravila predloga splošnih aktov in da ni v roku priglasila sprememb po Zakonu o gospodarskih družbah registrskemu sodišču neutemeljeni.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o potrebnih stroških postopka presoditi, katere pripravljalne vloge strank so bile potrebne za rezrešitev predmetnega spora, glede na obseg presoje sodišča prve stopnje.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo sojenje, kot to določa 355. člen ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka na podlagi določbe 3. odst. 165. člena ZPP.