Jedro

Eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka je tudi to, da iz tožbenih navedb izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Domneva se, da se tožena stranka z neudeležbo strinja z dejstvi, navedenimi v tožbi, vendar pa se ne domneva, da zahtevek s tem tudi prizna. Če torej iz tožbenih navedb izhaja, da je tožba prepozno vložena, ker je potekel prekluzivni rok materialnega prava, takemu zahtevku ne bi bilo mogoče ugoditi in zato tudi ni mogoče izdati zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba zaradi izostanka se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka naložilo tožencu, da plača tožniku 122.660,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe (to je od 22.1.1993) dalje do plačila in da povrne tožniku pravdne stroške v znesku 25.500,00 SIT prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila.

Proti tej sodbi se je pritožil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je med istima pravdnima strankama že tekla pravda iz istega pravnega razmerja. Po pravnomočni sodbi je tožnik dolžan plačati tožencu 16.000,00 SIT. Toliko mu je namreč ostal dolžan za opravljeno delo v letu 1990. Ta tožba je bila vložena šele januarja 1993. Tožnik je zamudil vse roke za uveljavljanje svojih pravic za napake, saj gre za pogodbo o delu iz člena 600 in naslednjih ZOR-a. Delo ni imelo nobenih napak in se je tožnik spomnil nanje šele, ko je toženec sodno izterjal dogovorjeno plačilo. Poleg tega pa toženec predlaga, da se ga v tem postopku oprosti plačila sodnih taks. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Kot določa člena 332 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora biti za izdajo sodbe zaradi izostanka poleg ostalih tam navedenih pogojev izpolnjen še pogoj iz točke 4 v prvem odstavku tega člena, da namreč izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Pritožbeno sodišče smatra, da ta pogoj v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen.

Kot je navedeno v tožbi, vloženi dne 22.1.1993, naj bi toženec opravil za tožnika tapetniško delo koncem leta 1990. Šlo je za tapeciranje sedežnih garnitur v lokalu. Za delo naj bi toženec prejel 2.000 DEM. Vrednost tega zneska v tolarjih zahteva tožeča stranka v celoti nazaj, češ da je toženec svoje delo slabo opravil. Kljub naknadnemu toženčevemu popravilu "izdelek ni takšen, kot bi po naročilu moral biti". Očitno izdelek tožnik še vedno uporablja, vendar pa zahteva od toženca vrnitev celotnega plačila. Utemeljenost zahtevka za vrnitev celotnega plačila za delo je v tem primeru vprašljiva. Predvsem pa je treba pritrditi pritožbi, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sodbe zaradi izostanka spregledalo določila, ki se nanašajo na odgovornost za napake prevzemnika iz pogodbe o delu. Po členu 616 Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) naročnik, ki je prevzemnika pravočasno obvestil o napakah izvršenega posla, po enem letu od tega obvestila ne more več sodno uveljavljati svoje pravice. To je prekluzivni rok za vložitev tožbe, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (za razliko od določb, ki se nanašajo na institut zastaranja, ki ga sodišče upošteva le na uveljavljanje stranke).

Sodbo zaradi izostanka je po izrecnem določilu člena 353 ZPP mogoče izpodbijati zaradi zmotne uporabe materialnega prava (poleg razloga bistvene kršitve procesnih določb). Ni je mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Institut sodbe zaradi izostanka temelji na predpostavki, da toženec s svojim izostankom priznava dejstva, s katerimi se v tožbi utemeljuje tožbeni zahtevek. Ne temelji pa na predpostavki, da tožbeni zahtevek že priznava. Kot rečeno, pa iz tožbenih navedb izhaja, da tožeča stranka prepozno uveljavlja tožbeni zahtevek in da je pravico za vložitev tožbe izgubila. Ob pravilni uporabi materialnega prava in glede na dejansko stanje, kakršno izhaja iz tožbenih navedb, tožbenemu zahtevku s sodbo ne bi bilo mogoče ugoditi. Prav zato tudi ni razlogov za izdajo sodbe zaradi izostanka. Gre za nesklepčnost tožbenega zahtevka iz že citiranega določila člena 332/1 točka 4 ZPP.

Z nepravilno uporabo tega zakonskega določila je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po členu 354/2 točka 6 ZPP. Zato je bilo treba sodbo zaradi izostanka razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.