Jedro

V predmetni zadevi je Organ za BPP s takšno presojo po oceni sodišča presegel svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve BPP glede razumnosti podane vloge oziroma je bila njegova odločitev vsaj preuranjena glede na zgoraj navedeno, saj je presojal že vsebino kdaj bi lahko ali je ali morebiti bi odškodninski zahtevek tožnice zastaral in je iz tega razloga vlogo za BPP in prošnjo za dodelitev BPP zavrnil kot nerazumno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 86/2023-10 z dne 14. 4. 2023 se odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Pri tukajšnjem sodišču je tožnica dne 18. 5. 2023 vložila tožbo, ki je bila nepopolna, zaradi česar jo je sodišče pozvalo na dopolnitev tožbe, ki jo je dne 15. 6. 2023 ustrezno dopolnila.

_Pregled zadeve_

2. Iz vsebine izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica dne 16. 1. 2023 priporočeno po pošti Okrožnemu sodišču v Mariboru, Organu za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) predložila vlogo za dodelitev BPP, za tožbo v zadevi II P 38/2020 in morebitno pritožbo. Ker je bila predmetna vloga nejasna, jo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju Organ za BPP), skladno z določilom 67/1 Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi s 34/2 Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), 24. 1. 2023 pozval na dopolnitev.

3. Iz dopolnitve vloge tožnice kot vlagateljice, pred Organom za BPP, izhaja, da je želela vložiti novo tožbo, glede škode, ki bi naj nastala ob izvedbi izvršilnih dejanj v stanovanjski hiši, katere lastnica je, pri čemer sama ni bila dolžnica za izvršbo, ki se je izvajala. Tožbo je želela vložiti že predhodno, z vložitvijo katere pa se ni strinjal stečajni upravitelj, medtem ko ob podaji ponovne prošnje ni več ovir.

4. Ker je bila tudi dopolnitev vloge tožnice kot vlagateljice za dodelitev BPP nejasna, jo je Organ za BPP 22. 2. 2023 ponovno pozval z zahtevo, da kot prosilka za dodelitev BPP pojasni odškodnino za katero škodo želi uveljavljati svoj tožbeni zahtevek (naj opiše kakšna škoda je nastala, kdaj je izvedela za škodo in tistega, ki jo je povzročil).

5. Po pozivu organa, je tožnica predložila tožbo, ki je bila predhodno zavržena in je bila spisana s strani njenega takratnega pooblaščenca odvetnika A. A. 6. Organ za BPP je vlogo tožnice z izpodbijano odločbo zavrnil, in sicer iz razloga, ker je ocenil, da prosilka z vložitvijo tožbe nima verjetnega izgleda za uspeh, saj da se je domnevno protipravno ravnanje, za katerega bi tožnica želela dodelitev BPP, zgodilo 13. 9. 2017, v posledici tega ravnanja je tožnica kot prosilka utrpela škodo, katere plačilo želi ponovno zahtevati z isto tožbo, kar pa je po stališču Organa za BPP skladno z Obligacijskim zakonikom (OZ), glede na 352. člen prepozno, saj gre za zastarano odškodninsko terjatev, glede na to, kdaj bi naj tožnica za škodo tistega, ki jo je povzročil, izvedela.

7. Tako je organ za BPP odločil, da prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj je njena vloga nerazumna in je njeno prošnjo zavrnil. _Tožbene navedbe_

8. Tožnica vlaga tožbo iz katere izhaja, da bi želela vložiti tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi napak, ki so jih pri svojem poslovanju storili organi Republike Slovenije, in sicer: sodišče, ki ni izdalo sklepa o utesnitvi delnega plačila dolga in sklepa ni pravočasno poslalo izvršitelju; izvršitelj, ki je izvršbo izvedel na neprimeren način in zarubil tudi osebne stvari mladoletnega otroka tožnice. Zaradi vsega tožnica meni, da so ji bila kršena določila Ustave RS, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), v posledici česar bi želela vložiti odškodninski zahtevek v višini 57.000,00 EUR za škodo v zvezi s škodnim dogodkom z dne 13. 9. 2017, in sicer zaradi živčnega zloma ter poslabšanja njenega siceršnjega slabega zdravstvenega stanja in posledičnih travm, ki jih je doživela zaradi navedenih dejanj in neupravičenega postopanja sodišča in izvršitelja. Dodatno še izpostavlja, da so bila vsa opisana ravnanja tudi vzrok, da je posledično šla v osebni stečaj.

_Odgovor tožene stranke_

9. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa tukajšnjemu sodišču predložila predmetni spis.

_Sodna presoja_

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet sodne presoje v tem upravnem sporu je odločba, s katero je organ za BPP zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker ni izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, saj kot prosilka po ugotovitvi organa očitno ni izkazala dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajali verjetni izgledi za uspeh postopka s predlogom za vložitev tožbe.

12. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec/ka vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pri čemer se ugotavlja predvsem ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec/ka v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in ali je zadeva pomembna za prosilčev/kin osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca/ko ali njegovo/njeno družino življenjskega pomena. Drugi pogoj (pomen zadeve za prosilčev/kin osebni in socialno-ekonomski položaj) organ presoja, ko ugotovi, da je izpolnjen prvi pogoj (da zadeva ni očitno nerazumna in da ima prosilec/ka v zadevi verjetne izglede za uspeh).

13. Sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je tožena stranka v okviru presoje podane prošnje za dodelitev BPP vlagateljice B. B. (tožnice), najprej ugotavljala objektivni pogoj razumnosti za dodelitev BPP, za katerega pa je menila, da ga vlagateljica ne izpolnjuje, saj bi naj njen morebitni odškodninski zahtevek, skladno z določili Obligacijskega zakonika (OZ), že zastaral. 14. Sodišče meni, da je odločitev organa za BPP v tej zadevi preuranjena, saj je Organ za BPP v svoji odločbi jasno navedel, da iz tožbe, ki je bila prvotno vložena s strani odvetniške pisarne A., povezane z isto zadevo (pri čemer je bila tožba zavržena, ker je ni odobril stečajni upravitelj, in je pritrditi tožnici, da ni bila povezana s stečajno maso tožnice v okviru stečajnega postopka, temveč glede plačila odškodnine tožnice povezane z izvršilnim postopkom), ne izhaja datum zaključka (morebitnega) zdravljenja tožnice.

15. Iz spisovnega gradiva tožene stranke izhaja, da je tožnica kot prosilka prava nevešča stranka, zaradi česar tudi predlaga dodelitev BPP in odvetnika A. A., ki jo je že predhodno zastopal v postopku. Po oceni sodišča tako od prava nevešče stranke ni mogoče pričakovati, da bo v okviru dopolnitve svoje vloge za dodelitev BPP jasno navedla, kdaj je škoda nastala, kakšna škoda je nastala in katero škodo želi uveljaviti, kot je od tožnice zahteval Organ za BPP. Iz vsebine spisovnega gradiva BPP 86/2023 izhaja, da je Organ za BPP, po tem ko je sam ugotovil, da so odgovori tožnice nejasni, vpogledal tudi v spis II P 38/2020 in je tako izvajal ugotovitveni postopek v okviru določil Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

16. Glede na navedeno, Organ za BPP stranke ni seznanil s svojimi ugotovitvami, kakor ji tudi ni dal možnosti, da se izjavi pred organom o svojih ugotovitvah in razlogih za odločitev še pred izdajo izpodbijane odločbe, pri čemer je jasno, da gre za prava neveščo stranko kot vlagateljico za dodelitev BPP, in da je odločitev organa, da bi bila morebitna tožba vlagateljice zavržena zaradi zastaranja zahtevka preuranjena, ob upoštevanju okoliščine, da iz navedb predhodne tožbe z dne 29. 1. 2020, ki jo je vložil odvetnik A. A., in je bila iz procesnih razlogov zavržena, izhaja, da je tožnica po tem, ko je bil opravljen rubež z nasilnim vstopom v stanovanjsko hišo na naslovu ..., katere lastnica je, doživela živčni zlom. Ker bi naj tožnica (kot izhaja iz navedb) zaradi opisanega ravnanja izvršitelja na dan, ki ga je tožena stranka v tej zadevi štela kot škodni dogodek, doživela hud šok, njeno zdravstveno stanje pa bi se naj zaradi živčnega zloma poslabšalo, in ker je ob samem dejanju utrpela močne duševne bolečine, zaradi česar ni bila sposobna za vsakdanje aktivnosti (pri čemer bi se lahko šele po pridobitvi izvedeniških mnenj se dodatno opredelila in po potrebi modificirala tožbeni zahtevek iz naslova nepremoženjske škode), mogoče, da tožbeni zahtevek morebiti ni zastaral, če zdravljenje, ki morebiti izvira iz škodnega dogodka, še ni bilo zaključeno.

17. Sodišče na tem mestu pripominja, da je Organ za BPP v obrazložitvi izpodbijane odločbe sam navedel, da tožnica v tožbi, ki je bila zavržena, ni navedla kdaj se je zdravljeno končalo (točka 5 obrazložitve izpodbijane odločbe), vendar je organ kljub temu, glede na listine v spisu Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 38/2020 ocenil, da iz pravdnega spisa izhaja, da je bilo zdravljenje že zagotovo zaključeno v trenutku, ko je prosilka podala predlog za mirno rešitev spora pri Državnem odvetništvu 3. 7. 2019 in je bila tako škoda prosilki zagotovo znana že takrat, zaradi česar je njen odškodninski zahtevek zastaran, kar pa je izven dopustnosti odločanja organa glede razumnosti podane vloge za dodelitev za BPP, saj gre že za presojo po vsebini in ne za presojo, ki je spoznavna na prvi pogled.

18. Po 13. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) ima vsakdo pravico do učinkovitih pravnih sredstev pred domačimi oblastmi, s čimer gre po mnenju sodišča lahko za učinkovito vloženo pravno sredstvo samo v primeru, kolikor je vlagatelj – prosilec na ustrezen, obrazložen in konkretiziran način seznanjen s pomanjkljivostmi domnevne dopolnitve, pri čemer je treba presojati tudi ali je bila zahtevana dopolnitev podana na takem nivoju, da jo je posameznik kot prava nevešča stranka lahko razumel, saj gre za učinkovito pravno sredstvo le, kolikor je prosilcu dostopna ustrezna strokovna pravna pomoč, če sam s pravnim znanjem za zastopanje ne razpolaga. Zaradi navedenega je tudi nedvomno v interesu pravičnosti, da je prosilcu/ki, ki nima materialnih sredstev za najem pooblaščenca za zastopanje in vlaganje pravnih sredstev pred sodiščem omogočeno brezplačno pravno svetovanje v postopku, saj bo le tako ustrezno varovana njegova/njena pravica do poštenega sojenja oziroma ustreznega pravnega svetovanja kot ga določa izhaja tudi iz namena določil ZBPP.

19. Po mnenju sodišča gre tudi v predmetnem pozivu tožene stranke, na dopolnitev prošnje za dodelitev BPP, za take vrste zahtevo, ki je prava nevešča stranka ne more izpolniti, saj ne razume pravnih pojmov in pojasnil, ki so od nje zahtevani. Sodišče na tem mestu pripominja, da že iz vsebine dopolnitve vloge prosilke (tožnice) izhaja, da poziva tožene stranke očitno v celoti ni razumela in je zato predložila tožbo, ki jo je predhodno pripravil njen (takratni) pooblaščenec, saj drugače očitno ni znala odgovoriti na poziv Organa za BPP po ustrezni dopolnitvi, zaradi česar, bo po oceni sodišča, morala tožena stranka v ponovljenem postopku, pri odločanju o morebitni dodelitvi brezplačne pravne pomoči, presojati tudi o okoliščinah, ali je bila tožeča stranka kot prosilka sposobna, glede na laično znanje, izpolniti dopolnitev.

20. Po stališču sodišča Organ za BPP tako ne more razumnosti podane vloge presojati na način, da je tožbeni zahtevek že zastaral, saj se je s tem že opredelil do časovne dimenzije nastanka/zaključka škodnega dogodka in z njim povezanih posledic. Iz spisovnega gradiva ni jasno ali je bila prosilka napotena na zdravljenje zaradi predmetnega dogodka-dejanj izvršitelja v njeni hiši, niti kako dolgo in do kdaj bi naj zdravljenje (če je bilo res v vzročni zvezi z rubežem) potekalo oziroma ali je že zaključeno. Pri odločanju Organa za BPP o morebitni nerazumnosti, mora biti nerazumnost podane vloge namreč spoznavna že na prvi pogled, zaradi česar ni naloga Organa za BPP, da se o morebitnem uspehu z morebitno vložitvijo tožbe stranke, že sam opredeli.

21. V sodbi II U 516/2017 z dne 22. 11. 2017 je naslovno sodišče že pojasnilo, da gre po obširni in ustaljeni upravno-sodni praksi pri pravnem standardu „očitne nerazumnosti“ predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka npr. zamuda roka ali nedovoljenega pravnega sredstva. Doseg navedene zakonske določbe organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve, vendar morajo meje oziroma obseg tega preizkusa predstavljati omenjeni standard "očitnosti", kar pomeni, da mora v primeru, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, iz razlogov izhajati, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago ter zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.

22. V predmetni zadevi pa je Organ za BPP v tem primeru s takšno presojo po oceni sodišča presegel svoja pooblastila za odločanje v postopku dodelitve BPP glede razumnosti podane vloge oziroma je bila njegova odločitev vsaj preuranjena glede na zgoraj navedeno, saj je presojal že vsebino kdaj bi lahko ali je ali morebiti bi odškodninski zahtevek tožnice zastaral in je iz tega razloga vlogo za BPP in prošnjo za dodelitev BPP zavrnil kot nerazumno.

23. V ponovnem postopku bo treba, ob upoštevanju zgoraj navedenih stališč sodišča, na podlagi petega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o upravičenosti podane vloge tožnice.

24. Sodišče je v zadevi (na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ki določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bila podlaga za izdajo upravnega akta za tožnika in toženo stranko ni sporno), odločilo brez glavne obravnave. V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno, saj sta obe stranki potrdili pravočasnost dane dopolnitve, zaradi česar je šlo v predmetnem primeru zgolj za presojo pravnega vprašanja o razumnosti podane prošnje za dodelitev BPP.