Jedro

Ali gre za pomožni objekt, za katerega ni potrebno lokacijsko dovoljenje, se presoja po odloku o pomožnih objektih občanov, izdanim na podlagi 2. odstavka 51. člena ZUN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v ponovnem postopku na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 8.9.1998. Z njo je bilo odločeno, da se odločba Oddelka za okolje in prostor Upravne enote Maribor z dne 11.9.1997, odpravi (1. točka izreka) ter se zavrne zahtevek D. in B.B. za lokacijsko dovoljenje za prizidavo garaže za dva osebna avtomobila k obstoječi stanovanjski hiši na zemljišču parc. št... Z navedeno odločbo organa prve stopnje je bilo namreč investitorjema dano lokacijsko dovoljenje za prizidavo omenjenega objekta pod pogoji, določenimi v odločbi.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe (v skladu z napotki pritožbenega sodišča v razveljavitvenem sklepu I Up 185/01 z dne 4.4.2002) pritrjuje toženi stranki, da v primeru objekta, za katerega je bilo dano lokacijsko dovoljenje (garaža za dva osebna avtomobila v tlorisnih izmerah 13,75 m x 3 m kot prizidek k obstoječi stanovanjski hiši) ne gre za pomožni objekt v smislu Odloka o pomožnih objektih občanov (MUV 8/96, dalje odlok). Slednji namreč v 4. točki 2. odstavka 2. člena med drugim določa, da se kot pomožni objekti štejejo montažne garaže, nadstrešnice za eno vozilo do 25 m2 tlorisne površine v sklopu individualnih stanovanjskih ali gospodarskih objektov. Za takšno prizidavo, kot gre v obravnavanem primeru, pa Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Maribor (MUV, št. 11/93, dalje PUP) v 13. členu izrecno določa odmik od parcelne meje minimalno štiri metre in od sosednjega objekta minimalno 8 metrov. Ker v obravnavanem primeru omenjeni odmik ni zagotovljen, saj znaša en meter od parcelne meje, je tožena stranka pravilno odločila, ko je zahtevek tožeče stranke zavrnila.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navaja, da v 13. členu PUP-a določen odmik velja za območje stanovanjskih hiš, ne pa za prizidave pomožnih objektov k obstoječemu objektu. V obravnavanem primeru gre za gradnjo prizidka - dvojne garaže v izmeri 41,25 m2 k obstoječemu stanovanjskemu objektu. Ker PUP dopušča gradnjo prizidkov k obstoječim stanovanjskim objektom, je potrebno pri presoji pravilnosti oziroma zakonitosti lokacijskega dovoljenja izhajati iz določb PUP-a in ne iz določb odloka, ki definira pomožne objekte občanov, za graditev katerih ni potrebno lokacijsko dovoljenje. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba razveljavi.

Stranka z interesom A.A. predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je že v sklepu I Up 185/2001-3 z dne 4.4.2002 navedlo, da je v obravnavani zadevi pravna podlaga za presojo o tem, ali se sporni objekt (garaža za dva avtomobila tlorisnih dimenzij 13,75 m x 3 m) uvršča med pomožne objekte, odlok in ne PUP.

Po določbi 2. odstavka 51. člena ZUN se lahko tudi s predpisom določi vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov. Na tej pravni podlagi je bil v obravnavanem primeru izdan odlok, ki med drugim določa, da se kot pomožni objekti štejejo montažne garaže in nadstrešnice za eno vozilo do 25 m2 tlorisne površine v sklopu individualnih stanovanjskih ali gospodarskih objektov (4. točka 2. odstavka 2. člena).

V obravnavanem primeru PUP izrecno ne opredeljuje vrste pomožnih objektov, pač pa določa pogoje, ki se nanašajo na način gradnje pomožnih objektov (samostojen objekt, kot prizidava, razmerje pozidanosti ter oblikovanje). Zato se po presoji pritožbenega sodišča ugotavlja, ali je zadoščeno pogojem iz PUP glede načina gradnje in oblikovanja, šele če gre za pomožni objekt v smislu odloka.

Ker tlorisne dimenzije garaže za dva osebna avtomobila presegajo tlorisne dimenzije, določene za garaže v odloku, obravnavanega objekta po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče uvrstiti med pomožne objekte. Zato je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje oziroma tožene stranke, da gre za prizidavo, za katero veljajo obvezni odmiki od parcelne meje oziroma sosednjega objekta, določeni v 13. členu PUP (od parcelne meje minimalno 4 m in od sosednjega objekta minimalno 8 m).

Ker v spornem primeru predvideni odmik objekta od parcelne meje znaša 1 m, kar je v nasprotju s PUP, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita.

Pritožbeni ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na zmotno uporabo materialnega prava so zato neutemeljeni. Izpodbijana sodba ne temelji na dejanskem stanju, ki bi bilo ugotovljeno v sodnem postopku. Zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz razloga 5. odstavka 72. člena ZUS ni dopustno uveljavljati.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.