Jedro

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik, ki zoper sklep o ustavitvi izvršbe ni vložil pritožbe in ustavitvi torej ni nasprotoval, ne more pričakovati vsebinske odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Tako v primeru, ko sodišče na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršbo ustavi zaradi umika predloga za izvršbo, kot tudi v primeru, ko je upnikova terjatev v celoti poplačana v okviru postopka izvršbe in sodišče sklep o ustavitvi izda na tej podlagi, ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, ampak zgolj konec oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, za katera bodisi zaradi umika bodisi zaradi realizacije izvršbe ni več podlage. Če v takem primeru sodišče še ni odločilo o predhodno vloženih pravnih sredstvih, se postopek konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.

Ali mora sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, kljub ustavitvi meritorno odločiti ali pa izda zgolj procesni sklep o njegovem zavrženju, je odvisno od odgovora na vprašanje, ali dolžnik po ustavitvi izvršbe še ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. Pravni interes ima dolžnik, ki bi mu, če bi se izkazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, če bi se torej z odločitvijo o ugovoru njegov pravni položaj lahko izboljšal.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor dolžnika z dne 30. 12. 2021 zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 1552/2021 z dne 23. 12. 2021. 2. Zoper citirani sklep je pravočasni pritožbi po pooblaščencih vložil dolžnik. V pritožbi z dne 10. 3. 2022 je navajal, da je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da ni več podlage za meritorno odločanje o ugovoru, nepravilna in nezakonita. Dolžnik je namreč v ugovoru zoper sklep o izvršbi pojasnil, da je svojo obveznost do upnika skladno s sodno poravnavo z dne 2. 9. 2021 upniku izpolnil že 29. 10. 2021, kar je bilo celo pred rokom zapadlosti, upnik pa je kljub temu zoper dolžnika 16. 12. 2021 vložil predlog za izvršbo za izterjavo celotnega zneska. V ugovoru je tudi opozoril, da gre v konkretnem primeru za zlorabo izvršbe in priglasil stroške postopka. Nadalje je navedel, da je upnik dne 5. 1. 2022 sodišče obvestil, da je prejel celotno poplačilo, zaradi česar je sodišče izvršbo ustavilo in dolžnika pozvalo, ali še vedno vztraja pri svojem ugovoru. Dolžnik je 3. 2. 2022, ko je bil izvršilni postopek še v teku, sodišče pravočasno obvestil, da še vedno vztraja pri ugovoru, saj je upnik prejel dvakratno plačilo iste terjatve in torej gre za zlorabo izvršbe. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi in sklep o izvršbi z dne 23. 12. 2021 razveljavi oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. V pritožbi z dne 15. 3. 2022 je dolžnik zatrjeval, da je upnik na podlagi sklepa o izvršbi uspel pridobiti še dodatnih 16.000,00 EUR, čeprav mu je dolžnik dolg v celoti poravnal že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Menil je, da bi sodišče prve stopnje zato moralo ugovoru ugoditi v celoti, ne pa ga zavreči, saj ustavitev izvršbe in interes upnika ne morejo vplivati na nezakonitost sklepa o izvršbi. Predlagal je, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zahteval povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da dolžnik, ki zoper sklep o ustavitvi izvršbe ni vložil pritožbe in ustavitvi torej ni nasprotoval, ne more pričakovati vsebinske odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi.1 Tako v primeru, ko sodišče na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršbo ustavi zaradi umika predloga za izvršbo, kot tudi v primeru, ko je upnikova terjatev v celoti poplačana v okviru postopka izvršbe in sodišče sklep o ustavitvi izda na tej podlagi,2 ustavitev izvršbe ne pomeni nujno tudi konca izvršilnega postopka, ampak zgolj konec oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih dejanj izvršbe, za katera bodisi zaradi umika bodisi zaradi realizacije izvršbe ni več podlage. Če v takem primeru sodišče še ni odločilo o predhodno vloženih pravnih sredstvih, se postopek konča šele po tem, ko je pravnomočno odločeno o pravnih sredstvih, ki so bila vložena do trenutka ustavitve izvršbe.3

6. Sklep o ustavitvi izvršbe tako sam po sebi ne predstavlja procesne ovire za vsebinsko odločitev o predhodno vloženih pravnih sredstvih. Zato tudi ni bilo nobenega razloga, da bi dolžnik zoper sklep o ustavitvi izvršbe z dne 7. 1. 2022 vložil pritožbo, kot je zmotno menilo sodišče prve stopnje. Ker je ustavitev izvršbe in s tem ustavitev nadaljnjega opravljanja izvršilnih dejanj dolžniku v korist, za takšno pritožbo niti ne bi imel pravnega interesa in bi jo bilo treba zavreči.4 Ali mora sodišče o ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, kljub ustavitvi meritorno odločiti ali pa izda zgolj procesni sklep o njegovem zavrženju, pa je odvisno od odgovora na vprašanje, ali dolžnik po ustavitvi izvršbe še ima pravni interes za vsebinsko odločitev o ugovoru. Pravni interes ima dolžnik, ki bi mu, če bi se izkazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, če bi se torej z odločitvijo o ugovoru njegov pravni položaj lahko izboljšal. 7. V obravnavani zadevi je takšen pravni interes dolžnika nedvomno podan, kar dolžnik utemeljeno izpostavlja tudi v pritožbah. Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je še pred vložitvijo predloga za izvršbo z nakazilom 9.348,00 EUR upniku in s plačilom prispevkov in dohodnine v višini 6.652,00 EUR v celoti prostovoljno izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova. Prav tako je zatrjeval, da je bila izvršba neutemeljeno dovoljena za izterjavo celotnega bruto zneska (16.000,00 EUR), ki presega neto znesek, do plačila katerega je upnik upravičen na podlagi izvršilnega naslova. V okviru izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet pa je bila še pred odločitvijo o ugovoru in torej pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi terjatev, za izterjavo katere je bila dovoljena izvršba, z nakazilom 16.339,28 EUR dne 28. 12. 2021 v celoti poplačana in torej izvršba v celoti realizirana. Če se bo izkazalo, da je ugovor v celoti ali delno utemeljen in bo sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, bo dolžnik v okviru nasprotne izvršbe (3. točka 67. člena ZIZ) zato lahko zahteval vrnitev zneskov, ki jih je upnik z izvršbo dobil.5 Takšna možnost bi mu bila z odrekom vsebinske odločitve o ugovoru že v naprej neutemeljeno odvzeta. Nenazadnje pa bi bil dolžnik, če bi se njegov ugovor izkazal za utemeljen, (lahko) upravičen tudi do povrnitve ugovornih stroškov.6

8. Pri tem tudi ne gre prezreti, da je sodišče dolžnika z dopisom z dne 7. 1. 2022, izdanim hkrati s sklepom o ustavitvi izvršbe, izrecno pozvalo, naj se v roku izjavi glede interesa za vsebinsko odločitev o ugovoru, in ga opozorilo, da bo sicer štelo, da za vsebinsko odločitev o ugovoru nima interesa in izdalo zgolj procesno odločitev. Čeprav je dolžnik v pravočasnem odgovoru izrecno izjavil, da vztraja pri vsebinski odločitvi o ugovoru, je sodišče nato sprejelo izpodbijani sklep.

9. Ker je sodišče prve stopnje dolžnikov ugovor neutemeljeno zavrglo, čeprav bi moralo o njem vsebinsko odločiti, pritožbeno sodišče pa ugotovljene pomanjkljivosti ne more samo odpraviti, je pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo sodišču prve stopnje vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje, potem ko bo ugovor dolžnika upniku ustrezno vročilo v odgovor, o ugovoru vsebinsko odločiti.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Takšno stališče je bilo sicer zastopano v starejši sodni praksi, na katero se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje (VSM sklep I Ip 1223/2014 z dne 12. 3. 2015, VSC sklep I Ip 524/2007 z dne 10. 5. 2007), vendar pa je v novejši sodni praksi, citirani pod opombami št. 3, 4 in 5 , to stališče preseženo. 2 V obravnavani zadevi upnik v vlogi z dne 5. 1. 2022 ni podal izrecnega umika predloga za izvršbo, ampak je le potrdil, da je prejel popolno plačilo terjatve, o katerem je sodišče 28. 12. 2021 obvestila Uprava RS za javna plačila. Podlage za ustavitev izvršbe zato ne predstavlja umik predloga za izvršbo (prvi odstavek 43. člena ZIZ), ampak dejstvo, da je bil zaradi popolnega poplačila terjatve, za izterjavo katere je bila dovoljena izvršba, v celoti dosežen namen izvršbe in za nadaljnjo izvršbo ni več podlage. V takem primeru je izvršba ustavljena že sama po sebi, v posledici popolnega poplačila terjatve, in umik predloga za izvršbo ni potreben. V ZIZ za tak primer tudi ni izrecno predpisana izdaja sklepa o ustavitvi izvršbe, je pa zaradi jasnosti izdaja takšnega sklepa (ki ima zgolj deklaratorni učinek) primerna in smotrna (prim. VSC sklep I Cpg 597/2007 z dne 8. 11. 2007). 3 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, 10. točka obrazložitve; VSL sklep II Ip 70/2020 z dne 17. 2. 2020; VSM sklep I Ip 451/2019-1 z dne 7. 8. 2019; VSL sklep II Ip 643/2017 z dne 6. 4. 2017; VSC sklep II Ip 218/2020 z dne 8. 7. 2020, VSL sklep II Ip 4441/2015 z dne 26. 1. 2016; VSL sklep II Ip 2430/2016 z dne 8. 9. 2016. 4 VSL sklep II Ip 70/2020 z dne 17. 2. 2020; VSL sklep II Ip 810/2019 z dne 15. 5. 2019; VSL sklep II Ip 643/2017 z dne 6. 4. 2017; VSC sklep II Ip 218/2020 z dne 8. 7. 2020; VSL sklep II Ip 4441/2015 z dne 26. 1. 2016; VSL sklep II Ip 2430/2016 z dne 8. 9. 2016. 5 VSK sklep II Ip 181/2017 z dne 24. 5. 2017; VSM sklep I Ip 451/2019-1 z dne 7. 8. 2019; VSL sklep II Ip 643/2017 z dne 6. 4. 2017. 6 VSC sklep I Ip 379/2016 z dne 14. 10. 2016 (točka 8 obrazložitve); VSM sklep I Ip 458/2020 z dne 7. 9. 2020 (točka 9 obrazložitve).