Jedro

Nasprotni udeleženec je res zatrjeval, da je vozilo njegovo posebno premoženje, vendar tega ni izkazal. Sodišče bi zato njega moralo napotiti na pravdo glede tega vozila.

Sodišče prve stopnje ni razčistilo, kaj je glede ostalega premičnega premoženja med udeležencema sporno, zato je odločitev, da se predlagateljico napoti na pravdni postopek tudi glede teh ostalih premičnin, preuranjena. V tem delu je zato sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj odločitve ni mogoče preizkusiti, in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede teh premičnin bo moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in kaj je med udeležencema sporno in ali je napotitev na pravdni postopek v tem delu sploh potrebna. V primeru ponovne napotitve na pravdni postopek v tem delu pa bo moralo sodišče tudi o tem navesti razloge o odločilnih dejstvih.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu:

1. spremeni v 4. in delno v 8. alineji I. točke izreka ter v II. in III. točki izreka tako, da se: - črta četrta alineja I. točke izreka ter v 8. alineji I. točke izreka črtajo: štiri slike večjega formata avtorice A. A., dve manjši sliki A. A. in tri umetniške keramike avtorja B. B.; - v II. točki izreka doda nov odstavek, ki se glasi: „Nasprotnega udeleženca se napoti, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa pri pristojnem sodišču vloži tudi tožbo, da so njegovo posebno premoženje in ne spadajo v skupno premoženje udeležencev postopka: osebni avtomobil znamke BMW, letnik 2004, VIN ... ter 4 slike večjega formata avtorice A. A. z motivi: ..., 2 manjši sliki A. A. s cvetličnima motivoma v svetlozelenih in svetlomodrih odtenkih, 3 umetniške keramike avtorja B. B.: ...“ - v III. točki izreka v predzadnji vrstici za besedilom: „ne spada v skupno premoženje“ doda besedilo: (premoženje, navedeno v I. točki izreka in v prvem odstavku II. točke izreka) oziroma ne spada v posebno premoženje (premoženje, navedeno v novem drugem odstavku II. točke izreka).“

2. razveljavi v 2. alineji I. točke izreka (glede nepremičnine ID znak parcela 000*462).

3. razveljavi glede premičnin, navedenih v 5. alineji I. točke izreka v celoti, glede pomivalnega stroja Bosch v 6. alineji I. točke izreka, glede premičnin, navedenih v 7. alineji I. točke izreka v celoti ter glede slike z motivom Metulji neznanega avtorja v 8. alineji I. točke izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V ostalem delu (glede ostalih premičnin v 6. alineji I. točke izreka) se pritožba zavrne in se v izpodbijanem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka predlagateljico napotilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa vloži tožbo, da v skupno premoženje udeležencev postopka, na katerem so deleži enaki, spadajo nepremičnine, ki so specificirane v 1. in 2. alineji I. točke izreka, najemnine, prejete za oddajo nepremičnine ID znak parcela 000 95/13 (3. alineja), osebni avtomobil znamke BMW, letnik 2004 (4. alineja) ter v 5. do 8. alineji navedene premičnine. Nasprotnega udeleženca pa je napotilo, da vloži tožbo, da v skupno premoženje udeležencev postopka spada električno kolo (II. točka izreka). Postopek je prekinilo, dokler pravdni postopek o ugotovitvi obsega in deležev na skupnem premoženju ne bo pravnomočno končan. Če tožbi ne bosta vloženi v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa in udeleženca o tožbi ne bosta obvestila sodišča, pa bo sodišče nadaljevalo nepravdni postopek in ga končalo ter štelo, da premoženje, navedeno v izreku sklepa, ne spada v skupno premoženje, deleži udeležencev na skupnem premoženju pa so enaki (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Izpodbija ga v I. točki izreka v delu, kjer je sodišče sprejelo odločitev, da se jo napoti na pravdo glede premoženja, navedenega v 2. alineji napotitvenega sklepa, tj. glede nepremičnine ID znak parcela 000 *462, glede osebnega avtomobila znamke BMW, letnik 2004, navedenega v 4. alineji, ter glede vsega premičnega premoženja, ki je navedeno v 5., 6., 7. in 8. alineji I. točke napotitvenega sklepa. V delu, kjer se zoper sklep pritožuje, izpodbija tudi III. točko glede prekinitve nepravdnega postopka.

Glede nepremičnine ID znak parcela 000 *462 predlagateljica navaja, da ni zatrjevala, da je treba ugotoviti, da spada ta nepremičnina v skupno premoženje, saj je bilo to ugotovljeno že z notarskim sporazumom SV 814/11 z dne 25. 9. 2011. V navedenem sporazumu sta stranki ugotovili to premoženje kot skupno in določili delež na premoženju na način, da sta vsak zemljiškoknjižni (so)lastnik do ½ do celote. Z javno listino je bilo torej ugotovljeno, da so deleži že ugotovljeni, zato je predlagateljica predlagala (le) civilno delitev tega premoženja. Tudi nasprotni udeleženec je zatrjeval, da so deleži na tej nepremičnini že razdeljeni in da gre za skupno premoženje, ni pa ugovarjal višini deležev na tem premoženju. Tako ni sporno, da ta nepremičnina predstavlja skupno premoženje udeležencev, deleži pa so bili že določeni. Sodišče zato ni imelo podlage za napotitev na pravdo glede te nepremičnine. Ker je bilo o tem že odločeno, saj nobena izmed nepravdnih strank sporazuma ni izpodbijala, bi bila s ponovnim odločanjem storjena kršitev iz 12. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Sodišče je napačno ugotovilo, da ima predlagateljica večji interes za ureditev pravnega razmerja. Glede te nepremičnine (in premičnin), bi moralo na pravdo napotiti nasprotnega udeleženca. Praviloma sodišče na pravdo napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, šele podrejeno pa tistega, ki ima večji interes za ureditev pravnega razmerja. Po mnenju predlagateljice je bila njena večja pravica ugotovljena. Iz izpodbijane odločbe pa tudi ni razvidno, zakaj v delih, ki jih predlagateljica izpodbija, sodišče šteje, da ima ona večji interes po ureditvi razmerij. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo. Ker ni obrazložilo, zakaj ima predlagateljica večji interes po ureditvi razmerij, pa je storilo tudi kršitev iz 14. točke 339. člena ZPP. Če je sodišče že ocenilo, da je katero izmed strank treba napotiti na pravdo, bi glede te nepremičnine moralo na pravdo napotiti nasprotnega udeleženca.

Sklep je zmoten tudi v delu, kjer predlagateljico napotuje na vložitev tožbe na ugotovitev, da v skupno premoženje spada osebni avtomobil znamke BMW, letnik 2004. To vozilo je namreč, kot je v predlogu neprerekano zatrjevala predlagateljica, lastniško pisano nanjo, pridobljeno je bilo po letu 2004, torej v trajanju izvenzakonske skupnosti in z delom ter sredstvi nepravdnih strank. Sodišče bi zato glede tega dela premoženja na pravdo moralo napotiti nasprotnega udeleženca, saj je predlagateljica na to vozilo lastniško vezana in je večja verjetnost, da je ta predmet skupno premoženje, kot pa, da je posebno premoženje, ne glede na to, da je v posesti nasprotnega udeleženca. Predlagateljica posesti na vozilu in ostalih premičninah ni opustila svojevoljno, temveč zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je res zatrjeval, da je to vozilo njegovo posebno premoženje, vendar tega ni izkazal. Sodišče bi zato njega moralo napotiti na pravdo glede tega vozila. Tisti, ki zatrjuje, da je neko premoženje njegovo posebno premoženje, ima nedvomno večji interes, da se to vprašanje reši. Tudi odločitev glede premičnin, navedenih v alinejah 5 do vključno 8 napadenega sklepa, je zmotna. Sodišče je predlagateljico očitno napotilo na pravdo le zato, ker teh premičnin nima v posesti. Vse premičnine, razen vozila, dejansko predstavljajo opremo stanovanjske hiše oziroma se nahajajo v hiši v ..., tj. nepremičnini ID znak parcela 000 *462, ki je v zemljiškoknjižni solasti nepravdnih udeležencev. Ker je solastnina postala na podlagi ugotovitve, da je hiša skupno premoženje, je najverjetneje, da spadajo v skupno premoženje tudi premičnine, ki se v njej nahajajo, zato je pravica predlagateljice, da gre pri teh premičninah za skupno premoženje, verjetnejša kot pravica nasprotnega udeleženca, ki se v pretežnem delu do trditev glede skupnega premoženja na premičnih stvareh sploh ni konkretno izrekel. V vlogi z dne 14. 12. 2021 je navajal le, da v njegovo posebno premoženje spadajo osebni avtomobil znamke BMW, slike A. A. in keramika B. B. Glede ostalega pa tudi za nasprotnega udeleženca ni sporno, da gre za skupno premoženje, prav tako ne zatrjuje, da je njegov prispevek na premičnem premoženju večji. Nasprotni udeleženec v navedeni vlogi izrecno navaja, katere premičnine smatra kot skupno premoženje in katere kot posebno premoženje, neizrek o predlogu pa ne pomeni avtomatičnega nasprotovanja, kot napačno razloguje sodišče. Predlaga, da višje sodišče napadeni sklep v izpodbijanih delih spremeni.

3. Nasprotni udeleženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Predlagateljica utemeljeno navaja, da v tem postopku ni zatrjevala, da je treba ugotoviti, da spada nepremičnina ID znak parcela 000 *462 v skupno premoženje udeležencev. To je bilo namreč že ugotovljeno z notarskim sporazumom SV 814/11 z dne 25. 10. 2021, s katerim sta udeleženca na tej nepremičnini določila tudi njune deleže, tako da sta zemljiškoknjižna lastnika te nepremičnine vsak do ene polovice. Nasprotni udeleženec pa je v postopku zatrjeval, da je ta nepremičnina predstavljala (edino) skupno nepremično premoženje udeležencev in v sporazumu ugotovljenim deležem ni nasprotoval (nasprotoval pa je sami delitvi in predlaganemu načinu delitve te nepremičnine). Med udeležencema tako ni bilo sporno, da gre v tem delu za skupno premoženje udeležencev in da so deleži na tej nepremičnini že določeni, nasprotni udeleženec tudi ni zatrjeval, da bi bil njegov prispevek na tem premoženju višji od predlagateljičinega. Sodišče tako v tem delu ni imelo podlage za napotitev predlagateljice na pravdni postopek na ugotovitev, da ta nepremičnina spada v skupno premoženje udeležencev, na katerem so njuni deleži enaki (upoštevaje tudi zakonsko domnevo o enakosti deležev). V tem delu (v drugi alineji I. točke izreka)1 je bilo zato treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti.

6. Predlagateljica nadalje utemeljeno navaja, da je sodišče prve stopnje glede osebnega avtomobila znamke BMW ter nekaterih premičnin (tj. štirih slik večjega formata in dveh manjših slik avtorice A. A. ter treh umetniških keramik avtorja B. B.) na pravdo napačno napotilo predlagateljico. Kot navaja predlagateljica je že v predlogu neprerekano navedla, da je sporni osebni avtomobil lastniško pisan nanjo oz., da je (formalno) v njeni lasti, da je bil pridobljen v času trajanja izvenzakonske skupnosti udeležencev, v postopku pa je podala tudi trditve o pridobivanju njunega premoženja z delom. Nasprotni udeleženec pa je le (pavšalno) trdil, da avtomobil predstavlja njegovo posebno premoženje. Ob navedenem je navedba predlagateljice, da je večja verjetnost, da ta predmet predstavlja skupno premoženje udeležencev, utemeljena. Ker je avtomobil lastniško pisan nanjo, pa je tudi interes nasprotnega udeleženca, da dokaže, da je avtomobil njegovo posebno premoženje oz. njegov interes za ureditev pravnega razmerja, večji od interesa predlagateljice. Sodišče prve stopnje je odločitev v tem delu oprlo zgolj na dejstvo, da so premičnine (vključno z vozilom) v posesti nasprotnega udeleženca, ter zmotno ni upoštevalo dejstva, da je vozilo lastniško pisano na predlagateljico. Tudi glede štirih slik večjega formata in dveh manjših slik avtorice A. A. ter treh umetniških keramik avtorja B. B. je nasprotni udeleženec le pavšalno zatrjeval, da so njegovo posebno premoženje, medtem ko je predlagateljica navedla, da so bile (tudi te) premičnine pridobljene v času trajanja izvenzakonske skupnosti udeležencev, v postopku pa je (kot je bilo že navedeno) podala tudi trditve o pridobivanju njunega premoženja z delom. Sodišče je svojo odločitev tudi v tem delu oprlo na dejstvo, da so te premičnine v posesti nasprotnega udeleženca, vendar je zanemarilo posebnost okoliščin v predmetni zadevi. Te premičnine se namreč nahajajo v hiši, ki je nesporno skupno premoženje udeležencev,2 pridobljene pa so bile v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti. Zaključek sodišča, da je verjetnejša pravica nasprotnega udeleženca, da gre za njegovo posebno premoženje, je zato zmoten. V opisanih delih (v 4. in delno v 8. alineji I. točke izreka) je bilo treba zato sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se glede osebnega avtomobila in navedenih premičnin na pravdni postopek napoti nasprotnega udeleženca, in sicer na vložitev tožbe, da sporni avtomobil, štiri slike večjega formata in dve manjši sliki avtorice A. A. ter tri umetniške keramike avtorja B. B. predstavljajo njegovo posebno premoženje. Spremeniti je bilo zato treba navedeni alineji I. točke izreka (v katerih se na pravdni postopek napotuje predlagateljico) ter dodati nov odstavek v II. točki izreka, v kateri je glede teh premičnin na pravdo napoten nasprotni udeleženec, posledično pa dodati tudi del besedila v III. točko izreka, kot vse izhaja iz izreka tega sklepa.

7. V zvezi s premičninami v 6. alineji I. točke izreka, torej gospodinjskimi aparati, je nasprotni udeleženec v postopku navajal: da je edini gospodinjski aparat znamke Bosch, ki je še ostal, pomivalni stroj; ob vselitvi so bili kupljeni gospodinjski aparati znamke Siemens, edino hladilnik je bil znamke Liebher; pralno-sušilni stroj, ki je bil znamke Candy in ne Gorenje, ne obstaja več; leta 2018 je nasprotni udeleženec kupil pralni stroj Gorenje, 2021 pa so dobili v dar sušilni stroj iste znamke. Predlagateljica v tem delu zatrjuje, da v skupno premoženje spadajo aparati, za katere nasprotni udeleženec navaja, da ne obstajajo (več). Nasprotni udeleženec tako nima interesa, da bi vložil tožbo na ugotovitev, da te premičnine spadajo v skupno premoženje udeležencev, zato je, razen glede obstoječega pomivalnega stroja Bosch, pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da v tem delu na pravdo, da te premičnine spadajo v skupno premoženje, na katerem so deleži enaki, napoti predlagateljico. Ta tudi neutemeljeno navaja, da lahko sodišče na pravdo napoti tistega udeleženca, za katerega ugotovi večji interes, le podredno, če ni mogoče ugotoviti, čigava pravica je verjetnejša. V skladu z 9. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1, namreč sodišče (res) praviloma na pravdni postopek napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno. Vendar pa lahko napoti tudi drugega udeleženca (ne šele podredno), glede na interes strank za ureditev pravnega razmerja. V tem delu (glede 6. alineje I. točke izreka – razen glede pomivalnega stroja Bosch) je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato jo je sodišče druge stopnje potrdilo.

8. Glede ostalih premičnin, to je premičnin navedenih v 5. alineji, pomivalnega stroja Bosch v 6. alineji, premičnin navedenih v 7. alineji in slike z motivom Metulji neznanega avtorja v 8. alineji, vse I. točke izreka, pa je utemeljena pritožbena navedba predlagateljice, da glede vseh teh premičnin nasprotni udeleženec ni navajal, da ne sodijo v skupno premoženje udeležencev. Prav tako glede ostalih premičnin ni zatrjeval, da je njegov prispevek na tem premoženju večji. Sodišče prve stopnje ni razčistilo, kaj je glede ostalega premičnega premoženja med udeležencema sporno,3 zato je odločitev, da se predlagateljico napoti na pravdni postopek tudi glede teh ostalih premičnin, preuranjena. V tem delu je zato sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, saj odločitve ni mogoče preizkusiti, in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. Glede teh premičnin bo moralo torej sodišče prve stopnje ugotoviti, ali in kaj je med udeležencema sporno in ali je napotitev na pravdni postopek v tem delu sploh potrebna. V primeru ponovne napotitve na pravdni postopek v tem delu pa bo moralo sodišče tudi o tem navesti razloge o odločilnih dejstvih.

9. Ob obrazloženem je torej sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih: delno spremenilo (črtalo je osebni avtomobil znamke BMW v 4. alineji, štiri slike večjega formata in dve manjši sliki avtorice A. A. ter tri umetniške keramike avtorja B. B. v 8. alineji, dodalo nov odstavek v II. točki izreka in posledično dopolnilo III. točko izreka); razveljavilo glede nepremičnine ID znak parcela 000 *462; razveljavilo glede premičnin, navedenih v 5. alineji, pomivalnega stroja Bosch v 6. alineji, premičnin v 7. alineji in slike Metulji neznanega avtorja v 8. alineji, vse v I. točki izreka, in v tem obsegu zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ostalem izpodbijanem delu (6. alineja I. točke izreka, razen pomivalnega stroja Bosch) pa je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem ter nerazveljavljenem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vezana na odločitev o glavni stvari, zato je pridržana za končno odločbo.

1 V izogib nejasnostim so vse alineje v tem sklepu označene tako, kot so označene v sklepu sodišča prve stopnje. 2 Glej navedbe v vlogi predlagateljice z dne 28. 10. 2021 o lokaciji teh premičnin, ki jih nasprotni udeleženec ni konkretizirano prerekal. 3 Glej navedbe nasprotnega udeleženca v pripravljalni vlogi z dne 14. 12. 2021.