Jedro

Bistveno za urejanje meje v sodnem nepravdnem postopku je, da je meja sporna. To, da je meja sporna, pa predlagateljica v predlogu za obnovitev meje ni navajala, nasprotno, iz navedb in trditev predlagateljice v predlogu izhaja, da gre le za nerazpoznavnost meje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo in pojasnilo, da se tovrstna obnova meje opravi v ustreznem upravnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice za obnovo meje, ki ga je vložila dne 17.10.2002. Proti takemu sklepu se pritožuje predlagateljica po svojem pooblaščencu in v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in je posledica zmotne ocene sodišča prve stopnje, da meja med strankama ni sporna. Pritožnica navaja, da ne gre le za nerazpoznavnost mejnih oznak, temveč je med strankama tega postopka tudi spor o tem, kje poteka meja. Nasprotna udeleženka trdi v svojem odgovoru, da že sam zid označuje potek meje, kar pa ni res. Zid (škarpa) je na parceli 981/4, ki je v lasti predlagateljice, ne pa na sami geodetski meji med parcelno številko 981/4 ter parcelno številko 982/1 in 981/2, ki sta v lasti nasprotne udeleženke. Zato je zemljišče, kjer stoji sama škarpa, ter zemljišče med škarpo in geodetsko mejo med parcelno številko 981/4 na eni strani ter 982/1 in 981/2 na drugi strani, sporno. To zemljišče si namreč lasti nasprotna udeleženka. Še posebej je ta razlika velika na zahodnem delu parcele številka 981/4. Sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganih dokazov, čeprav bi to moralo storiti, v posledici česar je sodišče napačno ocenilo okoliščino spornosti meje, ki je pomembna za presojo sodne pristojnosti. V skladu s sodno prakso v primeru, da med parcelami mejašev ni mejnikov in je meja sporna, sodišče ne sme odkloniti sodnega varstva, temveč mora mejo določiti po določbah 14. poglavja ZNP. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne v novo (meritorno) odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica ima prav, da sodišče ne sme odkloniti sodnega varstva v primeru, da med parcelami mejašev ni mejnikov in je meja sporna. Bistveno za urejanje meje v sodnem nepravdnem postopku torej je, da je meja sporna. To, da je meja sporna, pa predlagateljica v predlogu za obnovitev meje ni navajala, nasprotno, iz navedb in trditev predlagateljice v predlogu izhaja, da gre le za nerazpoznavnost meje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tak predlog zavrglo in pojasnilo, da se tovrstna obnova meje opravi v ustreznem upravnem postopku (Zakon o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot - ZENDMPE). Pritožnica šele v pritožbi navaja dejstva in okoliščine, ki kažejo na to, da naj bi bila meja sporna, saj trdi, da meja ne poteka tako, kot je to navedla nasprotna udeleženka v svojem odgovoru na predlog, temveč poteka tako, kot to podrobno pojasnjuje v pritožbi. S takimi pritožbenimi navedbami pritožnica ne more uspeti, ker pred sodiščem prve stopnje tega ni navajala, temveč to uveljavlja šele v pritožbi, kar predstavlja novo dejstvo, ki ga ni navajala v skladu z 286. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), zato tega pritožbeno sodišče ne more upoštevati (1. odst. 337. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in tudi niso podane kake kršitve določb postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. točke 365. člena ZPP, v zvezi z 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1. odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP.