Jedro

Ob odsotnosti odgovora na tožbo je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz navedb tožnice v tožbi in njeni dopolnitvi, ki jih je štelo za resnične.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici izplača: - del plače za julij 2014 v višini 700,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2014 do plačila, - del plače za oktober 2014 v višini 1.000,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2014 do plačila, - plačo za november 2014 v višini 939,04 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2014 do plačila, - plačo za julij 2015 v višini 836,31 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 8. 2015 do plačila, - plačo za avgust 2015 v višini 792,97 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2015 do plačila, - plačo za december 2015 v višini 613,34 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2016 do plačila, - del plače za september 2016 v višini 400,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2016 do plačila, - plačo za oktober 2016 v višini 809,35 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2016 do plačila, - plačo za november 2016 v višini 719,49 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2016 do plačila, - plačo za december 2016 v višini 809,35 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2017 do plačila, - odškodnino za neizrabljeni letni dopust v višini 181,75 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2017 do plačila, - nadure v višini 1.464,25 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 9. 2017 do plačila; kar je zahtevala tožnica več, in sicer zakonske zamudne obresti od neto zneskov plač za 18. dan v mesecu za pretekli mesec in zakonske zamudne obresti od neto zneskov odškodnine za neizrabljeni letni dopust in nadur za 24. 9. 2017, je zavrnilo (točka I izreka). Toženki je naložilo, da tožnici iz naslova regresa za letni dopust: - za leto 2013 obračuna znesek v višini 653,05 EUR in ji po odvodu akontacije dohodnine izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013 do plačila, - za leto 2014 obračuna znesek v višini 789,15 EUR in ji po odvodu akontacije dohodnine izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2014 do plačila, - za leto 2015 obračuna znesek v višini 790,73 EUR in ji po odvodu akontacije dohodnine izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2015 do plačila, - za leto 2016 obračuna znesek v višini 790,73 EUR in ji po odvodu akontacije dohodnine izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2016 do plačila, - za leto 2017 obračuna znesek v višini 536,64 EUR in ji po odvodu akontacije dohodnine izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2017 do plačila; kar je zahtevala tožnica več ali drugače, in sicer za leto 2013 znesek 130,61 EUR bruto, za leto 2014 znesek 275,81 EUR bruto, za leto 2015 znesek 287,14 EUR bruto, za leto 2016 znesek 293,77 EUR bruto in za leto 2017 znesek 584,90 EUR bruto, po odvodu akontacije dohodnine izplačilo neto zneskov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. posameznega koledarskega leta dalje, zakonske zamudne obresti od pripadajočih neto zneskov regresa za letni dopust za 1. 7. posameznega koledarskega leta in izplačilo po višini določenih neto zneskov regresa, je zavrnilo (točka II izreka). Toženki je naložilo, da tožnici plača pravdne stroške v višini 535,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka) in da za tožnico plača sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 342,00 EUR na račun sodišča (točka IV izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe se pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Prereka pravilnost izračunov. Meni, da je izpodbijani del zamudne sodbe v celoti nepravilen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del zamudne sodbe spremeni in zahtevek zavrne.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženke. Navaja, da pritožba ni popolna niti vsebinsko utemeljena. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Toženka s pritožbo zavlačuje s sodnim postopkom. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže ali jo zavrne in potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje. Uveljavlja povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo navedenih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zlasti ne kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo, in tudi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je v pretežni meri ugodilo tožničinim zahtevkom iz naslova plač, odškodnine za neizrabljen letni dopust, nadur in regresov za letni dopust. Izpolnjeni so bili vsi pogoji, določeni v 318. členu ZPP, kot je podrobno obrazložilo, in sicer toženka, ki sta ji bili tožba in dopolnitev tožbe pravilno vročeni, v roku iz 277. člena ZPP odgovora na tožbo ni podala. Ob odsotnosti odgovora na tožbo je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz navedb tožnice v tožbi in njeni dopolnitvi, ki jih je štelo za resnične. Preverilo je, da te navedbe niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica, ali s splošno znanimi dejstvi. Za ugotavljanje drugih (drugačnih) dejstev ali presojo verodostojnosti predloženih dokazov, konkretno izračunov, v ZPP ni podlage in se zanjo toženka neutemeljeno zavzema v pritožbi oziroma s svojimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljeno. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).

7. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP - odgovor na pritožbo glede na njegovo vsebino in vsebino pritožbe ni za pravdo potreben strošek.