Jedro

Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Upnik sam trpi stroške pritožbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega po 2. odst. 53. člena ZIZ (in načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99). Dolžnik je navedel določena dejstva, ki pa jih ni utemeljil in za njih ni predložil dokazov. Dalj časa trajajoča blokada pa ni utemeljen ugovorni razlog. Priglasil je tudi stroške. Pritožba ni utemeljena. Pritožnik ima sicer prav, da dalj časa trajajoča blokada iz razloga, ker ima dolžnik odprte (neporavnane) terjatve do svojih dolžnikov, ni pravno upoštevni ugovorni razlog. Pomanjkanje sredstev oz. plačilna nesposobnost (nelikvidnost) ni razlog, s katerim bi dolžnik lahko (utemeljeno) oporekal temelju ali višini upnikove terjatve. Vendar pa je dolžnik sklepu o izvršbi ugovarjal tudi zaradi zastaranja terjatve; navedel je, da je zastaralni rok po obstoječi zakonodaji in CMR konvenciji 15 mesecev od dneva zapadlosti izstavljenega (tj. uveljavljanega) računa. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ); dolžnik je tako z zatrjevanjem, da je nastopilo zastaranje uveljavljane terjatve, navedel dejstvo, s katerim bi uspel s tožbenim zahtevkom, če bi se izkazalo za resnično (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99), dokazov za takšno navedbo, pa dolžniku ni potrebno predložiti, saj je zapadlost terjatve razvidna iz že predloženih listin (prilogi A2 in A3). Odločitev sodišča prve stopnje je bila tako pravilna in zakonita, zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam trpi njene stroške (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).