Jedro

Sodišče prve stopnje bi lahko z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk pred izdajo izpodbijanega sklepa sicer ugotovilo, da je bilo storilcu izrečenih dodatnih 21 kazenskih točk, vendar opustitev navedenega ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pogoj za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje je ugotovitev, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa učinkuje za tiste kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk. Te pogoje je storilec izpolnil že na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 z dne 11. 9. 2019, zato je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno izreklo, da je storilec 28. 1. 2020 dosegel 18 kazenskih točk in da se mu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019. Bistven del izreka izpodbijanega sklepa bi bil enak tudi v primeru, če bi sodišče pri odločanju upoštevalo tudi sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1473/2019.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 (dvajset) 00/100 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu, ki je kot voznik motornega vozila B kategorije 28. 1. 2020 dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem primeru, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilčev zagovornik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1) in predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni v točki I. na način, da se ugotovi, da je ob dnevu izdaje sklepa pritožnik dosegel 39 kazenskih točk oziroma podredno, da sodišče razveljavi izpodbijani sklep ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi prejetega obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 3. 2. 2020 in vpogleda v sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 ugotovilo, da je imel storilec na dan 3. 2. 2020 v skupni evidenci kazenskih točk pravnomočno vpisanih 18 kazenskih točk, ki so mu bile izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 z dne 11. 9. 2019, ki je postala pravnomočna 28. 1. 2020, za prekršek storjen 6. 2. 2019 z motornim vozilom B kategorije. Ker tretji odstavek 22. člena ZP-1 določa, da sodišče storilcu, ki v obdobju dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk, je pritožbeno izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pravilna in zakonita.

5. Bistvo precej obsežne pritožbe predstavljajo pritožbena zatrjevanja, da je bilo storilcu s sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1473/2019 z dne 30. 12. 2019, ki je postala pravnomočna 18. 2. 2012, izrečenih še dodatnih 21 kazenskih točk in bi zato sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa, ki je bil izdan 3. 3. 2020 moralo upoštevati tudi te kazenske točke in v izreku ugotoviti, da je storilec dosegel skupno 39 kazenskih točk. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je po mnenju zagovornika s tem nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje, kršilo materialne določbe ZP-1. Zagovornik meni, da je sodišče s takim postopanjem omogočilo izdajo ponovnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, čeprav ima storilec upravičen pravni interes, da se izreče zgolj eno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženih 39 kazenskih točk, hkrati pa je s tem tudi bistveno kršilo določbe postopka o prekršku, saj je sodišču nedvomno bil znan obstoj obeh odločb o prekršku. Izpodbijani sklep pa je po stališču pritožnika tudi neobrazložen, ker obstaja še ena pravnomočna sodba PR 1473/2019, ki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni omenjena, prav tako pa v predmetni zadevi o izdanem sklepu ni obvestilo zagovornika. Sodišče naj bi kršilo tudi 26. in 27. člen ZP-1, ker ni upoštevalo skupne količine pravnomočno izrečenih kazenskih točk in ker ni z enim sklepom odločilo o vseh kazenskih točkah storilca oziroma je odločilo v njegovo škodo, čeprav so bili izpolnjeni vsi dejanski in formalni pogoji, da upošteva 39 kazenskih točk. Taka stališča so neutemeljena.

6. V prvi vrsti je potrebno poudariti, da je sodišče v okviru odločanja upoštevalo obvestilo Ministrstva za pravosodje, ki je v skladu s prvim odstavkom 202.č člena ZP-1 tudi podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Ker je to obvestilo bilo izdano 3. 2. 2020, sodba, s katero je bilo storilcu izrečenih dodatnih 21 kazenskih točk, pa je postala pravnomočna 18. 2. 2020, slednja v obvestilu ministrstva z dne 3. 2. 2020 ni zajeta. Sodišče prve stopnje bi lahko z vpogledom v skupno evidenco kazenskih točk pred izdajo izpodbijanega sklepa sicer ugotovilo, da je bilo storilcu izrečenih dodatnih 21 kazenskih točk, vendar opustitev navedenega ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pogoj za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje je ugotovitev, da je storilec dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa učinkuje za tiste kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje na dan, ko je storil prekršek zaradi katerega mu je bilo izrečenih 18 kazenskih točk. Te pogoje je storilec izpolnil že na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 z dne 11. 9. 2019, zato je sodišče prve stopnje popolnoma pravilno izreklo, da je storilec 28. 1. 2020 dosegel 18 kazenskih točk in da se mu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, ki jih je imel vpisane v vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Bistven del izreka izpodbijanega sklepa, to je, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019, bi bil enak tudi v primeru, če bi sodišče pri odločanju upoštevalo tudi sodbo Okrajnega sodišča v Celju PR 1473/2019, saj je že s tem prekrškom dosegel pogoje za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Povsem pravilna je tudi ugotovitev, da je storilec dne 28. 1. 2020, ko je sodba Okrajnega sodišča v Celju PR 182/2019 z dne 11. 9. 2019 postala pravnomočna, dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Dodatna navedba v izreku izpodbijanega sklepa, da je storilec v obdobju od 28. 1. 2020 do 18. 2. 2020 dosegel skupno 39 kazenskih točk, na storilčev položaj v ničemer ne bi vplivala, kot to zmotno meni zagovornik. Storilcu namreč zaradi izostanka ugotovitev o številu kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene s sodbo PR 1473/2019 ne more biti ponovno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kakor meni zagovornik v pritožbi. Četrti odstavek 207. člena ZP-1 namreč določa, da se z dnem vpisa sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz skupne evidence kazenskih točk izbriše vse do tedaj zbrane kazenske točke, med drugim tudi tiste, ki so bile izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, izbriše pa se tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izrečeno s sklepom, ki je bilo vpisano v evidenco po že vpisanem prenehanju veljavnosti istega vozniškega dovoljenja. Prav tako pa sodba Okrajnega sodišča v Celju PR 1473/2019 v primeru morebitne ugoditve predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bo mogla predstavljati osnove za preklic odložitve po tretjem odstavku 202.e člena ZP-1, saj gre za kazenske točke, ki so bile storilcu izrečene pred izdajo (morebitnega) sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in jih bo imelo možnost sodišče upoštevati pri odločanju o morebitnem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

8. Glede na navedeno je jasno, da je ugotovitev prvostopenjskega sodišča, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa pravilna, in da je tudi pravilno izrečena posledica doseženega števila kazenskih točk tj. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije, za katere je storilec imel vozniško dovoljenje na dan 6. 2. 2019. Ker storilec s posegom v izrek izpodbijanega sklepa ne bi mogel doseči zase ugodnejšega pravnega položaja, je pritožbeno sodišče pritožbo storilčevega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilčev zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilcu naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR , ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.