Jedro

Zaenkrat iz listin v spisu izhaja, da je osebna zdravnica tožnici dne 4. 9. 2015, ob ugotovitvi, da tožnica ni zmožna za delo, svetovala sprehode v naravi in na prostem, gibalne aktivnosti in plavanje na morju v spremstvu druge osebe, zato obstaja verjetnost, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita, saj ni podana iz utemeljenega razloga, zato je tudi po stališču pritožbenega sodišča verjetnost obstoja terjatve izkazana. Tožnica pa ni izkazala kot verjetno nobene od ostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ, zato je sodišče prve stopnje predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrglo. Tožnica razen tega, da bi z odjavo iz socialnih zavarovanj izgubila pravice iz teh zavarovanj, zaradi tega pa bi ji nedvomno nastala težko nadomestljiva škoda, ni navedla ničesar drugega. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se je tožnica v vmesnem obdobju že sama prijavila v zdravstveno zavarovanje kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da bi bila skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/1992 in naslednji) upravičena do zdravstvenih storitev, kot če bi bila zaposlena, torej ji ne bi nastala težko nadomestljiva škoda pri zdravljenju. Prav tako pa tožnica tudi ni izkazala, da si ne more sama plačevati prispevkov za zdravstveno zavarovanje, oziroma da je dolžna preživljati družinske člane. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz potrdila o prijavi v zavarovanje izhaja, da ima druge prihodke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo: - primarni predlog za izdajo začasne odredbe, da se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 2. 2015 zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št.: ... z dne 29. 9. 2015 zadrži do pravnomočne odločitve sodišče o nezakonitosti odpovedi; da se učinkovanje prepovedi opravljanja dela št.: ... z dne 12. 10. 2015 odpravi do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi; da je tožena stranka dolžna pozvati tožnico nazaj na delo za čas trajanja sodnega spora v roku 3 dni od vročitve odločbe sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe; da je tožena stranka v primeru, če v postavljenem roku tožnice ne bo pozvala nazaj na delo, dolžna tožnici do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi v skladu z 2. in 7. odstavkom 137. člena ZDR-1 izplačevati mesečno nadomestilo plače v znesku 2.588,95 EUR v istem znesku za vsak naslednji mesec do vrnitve na delo ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati na njen transakcijski račun neto mesečne zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zapadlih zneskov od vsakega 16. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter da ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške tega postopka zavarovanja po odmeri sodišča v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka za plačilo stroškov do plačila (točka I izreka).

- podredni predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka dolžna tožnici za čas trajanja sodnega spora do pravnomočne odločitve sodišča o nezakonitosti odpovedi v skladu z 2. in 7. odstavkom 137. člena ZDR-1 izplačevati mesečno nadomestilo plače v znesku 2.588,95 EUR in v istem znesku za vsak naslednji mesec do vrnitve na delo ter ji po odvodu davkov in prispevkov izplačati na njen transakcijski račun neto mesečne zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih mesečnih zapadlih zneskov vsakega 16. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila ter tožnici povrniti stroške tega postopka zavarovanja po odmeri sodišča v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka za plačilo stroškov do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala obstoja težko nadomestljive škode. Tožnica se je sicer sama prijavila v zdravstveno zavarovanje kot oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in z drugimi prihodki in s tem preprečila nastanek škode, vendar je tožnico prijava v zdravstveno zavarovanje tudi finančno obremenila, zaradi tega pa je, po stališču pritožbe, izkazan nastanek škode, saj mora tožnica po lastni prijavi prispevek za zdravstveno zavarovanje plačevati sama. O tem izpodbijani sklep nima razlogov, zato je podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala za verjetno, da toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici. Tožnica je namreč svoje delo pri toženi stranki ves čas korektno in dobro opravljala. Poleg tega pa toženi stranki z izdajo začasne odredbe ne bi nastala nobena škoda, saj gredo trenutno vsa nadomestila plače za tožnico v breme zdravstvenega zavarovanja. Tudi do teh navedb tožnice se pritožbeno sodišče ni opredelilo. Glede na sklep pritožbenega sodišča v zadevi opr. št. Pdp 680/2006 z dne 26. 5. 2006, tožnica meni, da je nedvomno izkazan tudi obstoj predpostavke po 3. alineji 2. odstavka 272. člena ZIZ, zato predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi v celoti in toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka zavarovanja v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka za plačilo do plačila, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in tudi v pritožbi zatrjevane kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ne, odločitev sodišča prve stopnje pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena istega zakona še dodaja:

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podane smiselno zatrjevane bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj so v sklepu jasno navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ki med seboj niso v nasprotju, tako da se odločitev da preveriti.

8. V individualnem delovnem sporu lahko sodišče izda začasno odredbo za zavarovanje terjatve na podlagi 43. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDDS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji), po določbah Zakona o izvršbi (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in naslednji), če ZDSS-1 ne določa drugače. ZIZ opredeljuje pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev (270. člen in 272. člen ZIZ) ter primeroma našteva vrste teh odredb (271. člen in 273. člen ZIZ). Sodišče lahko izda začasno odredbo le, če so zanjo izpolnjeni vsi zakonski pogoji in v takšni obliki, da se z njo doseže namen zavarovanja terjatve.

9. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 44/2006 in naslednji) v 272. členu določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in določa, da mora upnik izkazati za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper toženca nastala, poleg tega pa mora izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; - da je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; - da toženec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Ugotovilo je, da je obstoj terjatve verjetno izkazan, saj zaenkrat iz listin v spisu izhaja, da je osebna zdravnica tožnici dne 4. 9. 2015, ob ugotovitvi, da tožnica ni zmožna za delo, svetovala sprehode v naravi in na prostem, gibalne aktivnosti in plavanje na morju v spremstvu druge osebe. Tako zaenkrat obstaja verjetnost, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita, saj ni podana iz utemeljenega razloga, zato je tudi po stališču pritožbenega sodišča verjetnost obstoja terjatve izkazana.

11. Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala kot verjetno nobene od ostalih predpostavk za izdajo začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Tožnica razen tega, da bi z odjavo iz socialnih zavarovanj izgubila pravice iz teh zavarovanj, zaradi tega pa bi ji nedvomno nastala težko nadomestljiva škoda, ni navedla ničesar drugega. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se je tožnica v vmesnem obdobju že sama prijavila v zdravstveno zavarovanje kot oseba z drugimi prihodki in s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, kar pomeni, da bi bila skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/1992 in naslednji) upravičena do zdravstvenih storitev, kot če bi bila zaposlena, torej ji ne bi nastala težko nadomestljiva škoda pri zdravljenju. Prav tako pa tožnica tudi ni izkazala, da si ne more sama plačevati prispevkov za zdravstveno zavarovanje, oziroma da je dolžna preživljati družinske člane. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz potrdila o prijavi v zavarovanje izhaja, da ima druge prihodke. V kolikor bo tožnica v sporu uspela, ji bo tožena stranka dolžna povrniti vso škodo, ki ji je zaradi morebitne nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastala.

12. Tožnica v predlogu za izdajo začasne odredbe tudi ni izkazala za verjetno, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, hujših posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnici, ne bi utrpela. Tožnica šele v pritožbi trdi, da toženi stranki ne bi nastala nobena škoda zaradi nadaljevanja tožničinega delovnega razmerja po izdani začasni odredbi, ker je na bolniškem staležu daljšem od 30 dni, zato ji nadomestila ni dolžna plačevati tožena stranka. Ker gre za pritožbeno novoto, saj tožnica ni navedla, zakaj tega ni mogla navajati pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče teh navedb skladno z določbo 337. člena ZPP ni upoštevalo.

13. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP).

14. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih tožnica ni priglasila.