Jedro

Ker med dediči ne gre za spor o tem, ali določeno premoženje spada v zapuščino, zapuščinske obravnave ni mogoče prekiniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku, ki se vodi pri njihovem sodišču pod opr. št. II P 73/95. Odločitev je oprlo na določbo 212. čl. Zakona o dedovanju. Proti sklepu se je dedinja B. O. F. pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbeni razlog po 3. tč. prvega odst. 353. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP, to je zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se pravdni postopek II P 73/95 vodi zaradi uveljavljanja nujnega deleža na premoženju, ki je last pritožnice. Premoženje, glede katerega se vodi pravdni postopek, ob smrti zapustnice ni bilo njeno premoženje in zato ni spadalo v njeno zapuščino. V pravdi se obravnavajo druga razmerja in zahtevki, ki z zapuščinskim postopkom nimajo nobene zveze. Zapuščino po pok. M. P. predstavljajo nepremičnine, vpisane v z.k. vl. 991 k.o. Z.... Samo glede tega premoženja poteka napačno prekinjeni zapuščinski postopek, saj zapustnica drugega premoženja ob smrti ni imela. Glede teh nepremičnin ni nobenega spora, ne o dejstvih ne o uporabi prava, zlasti tudi ne o tem, ali spadajo v zapuščino. Samo, če bi obstajal tak spor, bi bilo potrebno spor najprej razčistiti v pravdnem postopk in potem nadaljevati zapuščinsko obravnavo. Ker je sodišče določbo 1. tč. 212. čl. ZD uporabilo kot podlago za prekinitev zapuščinskega postopka glede premoženja, za katerega ni sporno, da ne predstavlja zapuščine po pok. M. P., je s tem napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve zapuščinskemu sodišču v nadaljnji postopek. Pritožba je utemeljena. Napačna je ugotovitev v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je pri prvostopenjskem sodišču v teku pravdni postopek zaradi razveljavitve darilne pogodbe, s katero je zapustnica razpolagala z delom svojega premoženja. Iz pravdnega spisa opr. št. II P 73/95 izhaja, da je med N. M., ki je vnukinja zapustnice in pritožnico v teku pravda, v kater tožeča stranka zoper toženo uveljavlja zahtevek na ugotovitev, da je nujna dedinja po pok. M. P. in da ji mora toženka za posamezne nepremičnine izročiti zemljiškoknjižne listine, na podlagi katerih se bo tožnica vpisala kot lastnica ter zahtevek, da ji plača odškodnino. Ne drži torej tudi nadaljnja navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, kar je po določbi 1. tč. 212. čl. ZD pogoj za prekinitev zapuščinske obravnave. Kot izhaja iz zapisnika v zapuščinskem postopk po pok. M. P. z dne 17.2.1997, je dedinja N. M. zatrjevala, da je z darilno pogodbo bil prikrajšan dedni delež njene matere D. B. smiseln torej, da je bil prikrajšan njen nujni delež (čl. 34 ZD). Pritožba potemtakem utemeljeno uveljavlja obstoj pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Ker tudi niso bili izpolnjeni pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave na podlagi 210. ali 211. čl. ZD, je pritožbeno sodišče pritožbi dedinje ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).