Jedro

Zahteva, da mora po 8.10.1991 zastopati tujega upnika samo slovenski odvetnik je neutemeljena. Stranko v izvršilnem postopku lahko zastopa vsak, ki je poslovno sposoben. V primeru, da sodišče odreče tujcu status odvetnika pred sodiščem v R. Sloveniji, je še vedno lahko pooblaščenec brez pravice odmere odvetniške nagrade in brez pooblastil, ki jih ima samo odvetnik.

Odvetnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin bivše Jugoslavije je bilo dovoljeno zastopanje pred slovenskimi sodišči tudi po osamosvojitvi, in sicer do 24.4.1993, ko je stopil v veljavo novi zakon o odvetništvu (Ur. l. RS št.18/93), ki v 1. členu dovoljuje opravljanje odvetniškega poklica le tistim, ki so vpisani v (slovenski) imenik odvetnikov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

Obrazložitev

Upnik s sedežem v Varaždinu, R. Hrvaška je po pooblaščencu - hrvaškem odvetniku dne 10.7.1992 vložil pri prvostopnem sodišču izvršilni predlog. Prvostopno sodišče je pozvalo upnika, da mora po 8.10 1991 predložiti pooblastilo slovenskega odvetnika. Po brezuspešnem poteku 15-dnevnega roka, je štelo izvršilni predlog za umaknjen. Zoper tak sklep se je upnik pravočasno pritožil, češ da je vrnil sodišču izvršilni predlog z navedbo, da vztraja pri svojem pooblaščencu, sodišče pa ni navedlo po katerem predpisu je bil izvršilni predlog pomanjkljiv.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv. predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog vseboval vse, kar procesni zakon zahteva.

Drugostopenjsko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni mogoče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984. V danem primeru je prvostopno sodišče neutemeljeno zahtevalo, da mora po 8.10.1991 zastopati tujega upnika samo slovenski odvetnik. Najprej je potrebno ugotoviti, da lahko stranko v izvršilnem postopku zastopa vsak, ki je poslovno sposoben - 14. člen ZIP v zvezi s 90. členom ZPP. V primeru, da bi prvostopno sodišče odreklo T. R. status odvetnika pred sodiščem v R. Sloveniji, je še vedno lahko pooblaščenec brez pravice odmere odvetniške nagrade in brez pooblastil, ki jih ima samo odvetnik.

Vendar tudi veljavni predpisi ne dajejo osnove za prvostopno zahtevo, da od 8.10.1991 - torej od dneva osamosvojitve R. Slovenije dalje lahko kot odvetniki nastopajo pred slovenskimi sodišči samo odvetniki, vpisani v slovenski imenik odvetnikov. Ustavni zakon za izvedbo Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republika Slovenije (Ur. l. RS št.1/91-I) je v 4.členu uredil le smiselno uporabo biv. zveznih prepisov, ničesar pa ni določil glede republiških predpisov. Tudi 1. člen Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 33/91) je podaljšal veljavnost predpisov, ki so veljali na dan razglasitve Ustave še do izdaje novih predpisov oz. do 31.12.1993. Tako je še naprej veljal zakon o pravni pomoči (Ur. l. SRS št. 23/79) in njegov III. odstavek 20. člena, ki dovoljeval zastopanje pred slovenskimi sodišči tudi odvetnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin. Ta zakon je veljal do 24.4.1993, ko je stopil v veljavo novi zakon o odvetništvu (Ur. l. RS št.18/93), ki v 1. členu dovoljuje opravljanje odvetniškega poklica le tistim, ki so vpisani v (slovenski) imenik odvetnikov.

Zato je v tej zadevi T. R. veljavno nastopal kot odvetnik do 24.4.1993, po navedenem dnevu pa kot pooblaščenec brez pravice do odvetniške nagrade. Podredno je še opozoriti, da iz pritožbe izhaja, da je upnik vrnil izvršilni predlog z zahtevo stranke, da ga še naprej zastopa T.R. - ta vloge pa ni najti v spisu in bo potrebno preveriti, ali ni prišlo do ponovnega vpisa iste zadeve v vpisnik.