Jedro

Fikcija vročitve ima le tiste pravne posledice, ki izhajajo iz izreka sodne odločbe, ki je na tak način vročena. Vsaka drugačna razlaga bi pomenila zlorabo instituta vročanja s fikcijo, posledično pa bi bila stranka prikrajšana za možnost obravnavanja pred sodiščem.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, s katerim je odločeno, da se razveljavi sklep Okrajnega sodišča z dne

01.03.2004, opr. št. II P 3111/2003-14. 2. V preostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

3. Pritožbeni stroški pravdnih strank so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 11.04.2005, opr.

št. II P 3111/2003-25, dovolilo obnovo postopka in razveljavilo zamudno sodbo Okrajnega sodišča z dne 16.12.2003, opr. št. II P 3111/2003-7, ter sklep Okrajnega sodišča z dne 01.03.2004, opr. št. II P 3111/2003-14. Zoper izpodbijani sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožnica, ki navaja, da ne drži, da bi toženka šele ob vpogledu v predmetni spis dne 22.10.2004 prvič izvedela, da je tožnica zoper njo vložila tožbo ter je sodišče na tej podlagi izdalo zamudno sodbo in sklep o odmeri stroškov. Sodišče prve stopnje je sicer izpovedbo toženke štelo za verodostojno in prepričljivo, čeprav tudi samo v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je toženka pravilno prejela sklep o odmeri stroškov, zato je mogoče zaključiti, da je prejela tudi odgovor na tožbo in zamudno sodbo, ki sta bili toženki nesporno poslani na pravi naslov, vročitev pa je bila opravljena skladno z določbami ZPP. To, da poštar na pošiljki ni zabeležil, kje je toženki pustil sporočilo, pa ne more biti dovolj tehten razlog, da bi sodišče lahko dovolilo obnovo postopka. Nadalje navaja, da so se očitno tudi sami toženki njene trditve zdele neargumentirane, zato je v svoji vlogi z dne 21.05.2005 navedla, da ji je bilo večkrat vlomljeno v hišni predalčnik, zato pošiljk ni prejela, kar kaže na to, da toženka ne govori resnice. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka in zmotno ugotovilo dejansko stanje.

Predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Toženka je na pritožbo odgovorila, zavrača pritožbene navedbe tožnice, predlaga potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnica pravilno opozarja, da je sklep sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na razveljavitev sklepa o odmeri stroškov, z dne

01.03.2004, opr. št. II P 3111/2003-14, obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa namreč zgoraj citirani sklep (o odmeri stroškov postopka) razveljavlja, v obrazložitvi pa navaja, da je toženkin predlog za obnovo postopka glede tega sklepa neutemeljen, saj je bila vročitev pravilno opravljena. Ker obstaja nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijanega sklepa, je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v tem delu ugodilo, sklep sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na razveljavitev sklepa o odmeri stroškov, z dne 01.03.2004, opr. št. II P 3111/2003-14, razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrača prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Morda ni odveč dodati, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da naj bi bil sklep o odmeri stroškov izdan 26.03.2004, kar pa ne drži, saj na ta dan, kot izhaja iz podatkov v spisu, v tej zadevi ni bil izdan nikakršen sklep.

V preostalem je pritožba neutemeljena.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, obnovil pa naj bi se s sodno odločbo pravnomočno končan postopek. V obravnavani zadevi je bil postopek pravnomočno končan 09.02.2004, predlog za obnovo postopka pa je toženka vložila 03.11.2004. Glede na prehodno določbo

1. odstavka 498. člena ZPP je za odločanje v tej zadevi torej potrebno uporabiti določbe veljavnega ZPP.

Toženka je uveljavljala obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP, saj je trdila, da ji tožba in zamudna sodba nista bili pravilno vročeni. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je toženkin predlog za obnovo postopka utemeljen, saj ji sodni pisanji nista bili vročeni v skladu z določbami ZPP, s čimer ji je bila v tem postopku odvzeta možnost obravnavanja. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, glede na tožničine pritožbene navedbe pa še dodaja: dejstvo, da je bil toženki pravilno (s fikcijo) vročen sklep o odmeri stroškov, še ne pomeni, da je toženka z dnem, ko sklep o odmeri stroškov šteje za vročenega, tudi izvedela za predmetni pravdni postopek oziroma, povedano drugače, da toženka ne bi mogla zatrjevati in dokazati, da je za obstoj tega pravdnega postopka izvedela kasneje. Fikcija vročitve ima le tiste pravne posledice, ki izhajajo iz izreka sodne odločbe, ki je na tak način vročena, ni pa mogoče iz tega sklepati tudi na pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka (kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb tožnice) ali celo na pravilnost vročitve tožbe in zamudne sodbe, za kateri je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da nista bili vročeni v skladu z določbami ZPP.

Vsaka drugačna razlaga bi po oceni pritožbenega pomenila zlorabo instituta vročanja s fikcijo, posledično pa bi bila stranka prikrajšana za možnost obravnavanja pred sodiščem. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zato v skladu z 2. točko 265. člena ZPP tožničino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu (tj., kolikor se sklep nanaša na dovolitev obnove postopka in razveljavitev zamudne sodbe) potrdilo.

Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank temelji na določbi

3. odstavka 165. člena ZPP.