Jedro

Toženka je na določenem naslovu prijavljena, vendar tam ne živi. Zato ni mogoče uporabiti določb čl. 141 in 142 ZPP o načinu vročanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 28.6.1996, ker tožeča stranka ni popravila tožbe tako, da bi navedla pravilen in popoln naslov tožene stranke.

Proti sklepu se tožeča stranka pritožuje in navaja, da je v postavljenem roku sodišču sporočila, da ima tožena stranka še vedno prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, kot ga je tožeča stranka označila v tožbi. To je tožeča stranka sodišču sporočila in predlagala, da sodišče opravi vročitev v skladu z določili ZPP. Tožeča stranka je naredila vse, kar je bilo v njeni moči v zvezi z ugotovitvijo naslova tožene stranke. Ker je bila tožena stranka označena s svojim pravilnim naslovom, je tudi predlagala, da se vročitev opravi po 141. in 142. čl. ZPP. Po poteku roka je tožeča stranka ugotovila tudi naslov toženkine zaposlitve.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je sodišče prve stopnje večkrat pozvalo tožečo stranko, naj sporoči točen naslov, ker se z označenega naslova pošta vrača, češ da je toženka na danem naslovu neznana oz. se je odselila. Iz istih podatkov tudi izhaja, da je to ugotovil tudi sodni kurir, ko je na danem naslovu pošiljko hotel vročiti toženki (glej zaznamek pri list. št. 24). Ko je torej ugotovljeno, da je toženka na določenem naslovu sicer prijavljena, vendar tu dejansko ne živi, ni mogoče uporabiti določb čl. 141 in 142 ZPP o načinu vročanja. Tožeča stranka bi lahko predlagala postavitev začasnega skrbnika po določbah čl. 82 ZPP.

To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbo zavrniti in sklep potrditi (čl. 365 tč. 2 ZPP).