Jedro

Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti. Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega kot tožečo stranko navesti njegove dediče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka mora v petnajstih dneh plačati toženi stranki stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 285,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zahtevo tožeče stranke z dne 21. 4. 2016 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti na popravnem sklepu naslovnega sodišča, opr. št. IV Pg 744/2009 z dne 1. 3. 2016, v zvezi s sklepom naslovnega sodišča, opr. št. IV Pg 744/2009 z dne 7. 12. 2010, zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedlo, da je prej tožeča stranka A. A., umrl ... 11. 2010. Imel je pooblaščenca, odvetnika B. Dediči pooblastila navedenemu odvetniku niso preklicali. Procesno pooblastilo s smrtjo stranke po 100. členu ZPP, ni prenehalo. Zato je navedeni odvetnik še vedno pooblaščenec tožeče stranke in so bila tudi vsa pisanja, vročena pooblaščencu in ne dedičem. Popravni sklep sodišča pod opr. št. IV Pg 744/2009 z dne 1. 3. 2016 je bil torej pravilno vročen pooblaščencu tožeče stranke, odvetniku B, ki je postal pravnomočen in izvršljiv. Zato je sodišče sklenilo, da ne obstojijo razlogi za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti po drugem odstavku 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

2. Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev stroškov postopka z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot bistvene pritožbene razloge je tožeča stranka navedla naslednje: - tožeča stranka je za sklep opr. št. IV Pg 744/2009 z dne 1. 3. 2016 izvedela 21. 4. 2016, ko je hotela na svoji banki urejati razpolaganje z denarnimi sredstvi na računu; - sklep, s katerim je bilo naloženo tožeči stranki (A. A. s. p.), da toženi stranki plača pravdne stroške v znesku 2.205,17 EUR s pripadki, je postal pravnomočen 3. 12. 2011; - popravni sklep je bil izdan 1. 3. 2016, to je po več kot štirih letih od pravnomočnega zaključka postopka IV Pg 744/2009 z dne 3. 12. 2011; - popravni sklep je bil izdan v skladu s sklepom o dedovanju D 47/2011 z dne 9. 9. 2015, poprava sklepa iz leta 2010 ni mogoča, upoštevaje sklep o dedovanju iz leta 2015; - pooblastilo pooblaščencu je prenehalo s pravnomočnim končanjem postopka, za katerega je bilo dano(1); - od pravnomočno končanega postopka (3. 12. 2011) bi moralo sodišče vročati vse sklepe tožeči stranki kot dedinji in torej tudi sklep IV Pg 744/2009 z dne 1. 3. 2016, ki ji ni bil vročen in ji je bila zato odvzeta pravica do pritožbe; - za vlaganje izrednih pravnih sredstev je treba pridobiti novo strankino pooblastilo (95. člen ZPP).

6. Sodbo (sklep) je mogoče popraviti kadarkoli, tudi po njeni pravnomočnosti (328. v zvezi s 366. členom ZPP). Izdaja popravnega sklepa je del istega pravdnega postopka, ker se s popravnim sklepom le popravljajo določeni podatki, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko je bilo treba namesto umrlega A. A., kot tožečo stranko navesti njegove dediče (dedinjo po sklepu o dedovanju D 47/2011 z dne 9. 9. 2015).

7. Po 123. členu Zakona o dedovanju so dediči že s trenutkom smrti vstopili v pravni položaj pokojnega, kar je v uvodu sodbe (sklepa) treba upoštevati. Sodišče prve stopnje je že s sklepom IV Pg 744/2009 z dne 8. 11. 2011 v uvodu sklepa kot tožečo stranko navedlo dediče po pokojnem A. A. S popravnim sklepom z dne 1. 3. 2016 je sodišče le v skladu s pravnomočnim sklepom o dedovanju D 47/2011 z dne 9. 9. 2015 kot tožečo stranko navedlo dedinjo C. C. Ker slednja dotedanjemu pooblaščencu v skladu s 100. členom ZPP ni preklicala pooblastila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je popravni sklep vročilo tedanjemu pooblaščencu že pokojnega A. A. 8. Tožeča stranka je v pritožbenem sklicevanju na načine prenehanja pooblastila le delno povzela komentar ZPP. V citiranem komentarju je sicer izpostavljeno stališče, da pooblastilo lahko preneha tudi na druge načine, na primer s pravnomočnim končanjem postopka, za katerega je bilo pooblastilo dano. Vendar pa so kot izjeme od tega pravila navedeni ravno smrt ali izguba poslovne sposobnosti pooblastitelja, kjer je treba pri pravici pooblaščenca do opravljanja pravdnih dejanj tudi po smrti pooblastitelja, uporabiti 100. člen ZPP.(2) Ker se vsa pisanja za stranko v skladu s prvim odstavkom 137. člena ZPP vročajo pooblaščencu, je bila odločitev sodišča prve stopnje o vročanju popravnega sklepa pooblaščencu, pravilna. Tožeči stranki, glede na razloženo, ni bila odvzeta pravica do pritožbe. Zato je pravilna tudi odločitev sodišča o zavrnitvi zahteve tožeče stranke za razveljavitev klavzule izvršljivosti.

9. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker ti niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. ter 155. členom ZPP. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni, saj so prispevali k odločitvi sodišča druge stopnje. Zato jih je sodišče druge stopnje toženi stranki priznalo in sicer za nagrado za odgovor na pravno sredstvo po tarifni številki 16 Odvetniške tarife v znesku 500 točk (x 0,459) je 229,50 EUR, za materialne stroške po 13. členu OT v višini 2% (4,59 EUR) in 22% davek na dodano vrednost v znesku 51,49 EUR, skupaj 285,58 EUR. Če bo tožeča stranka zamujala s plačilom pritožbenih stroškov, bo morala plačati še zakonske zamudne obresti (Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 13. 12. 2006, prvi odstavek 378. člena OZ, prvi odstavek 299. člena OZ in 313. člen ZPP).

Op. št. (1): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, Prva knjiga, GV Založba 2005, stran 413, točka 7. Op. št. (2): 100. člen ZPP določa: Če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben, ali če je zakoniti zastopnik razrešen, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič oziroma zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo.