Jedro

S tem, ko je najprej ugotovilo, da pri izvršitveni obliki hrambe prepovedane droge zaradi prodaje povzetek zakonskega besedila v abstraktnem opisu dejanja zadostuje za jasen in popoln opis, v nadaljevanju pa navedlo, da mora opis konkretnega dejanskega stanu vsebovati jasen in popoln opis, četudi zgolj povzema zakonsko besedilo, pa je prišlo v precejšni meri samo s seboj v nasprotje in je tako podana že navedena procesna kršitev, kije takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne senatu Okrožnega sodišča v Celju v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju v postopku odločanja o ugovoru obdolženčevega zagovornika sklenil, da se obtožba ne dopusti in se kazenski postopek zoper obdolženega U. F., zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, iz razloga po prvi točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ustavi. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je bilo odločeno še, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 92. člena ZKP, potrebni izdati obdolženca, potrebni izdatki in nagrada obdolženčevega zagovornika bremenijo proračun.

2. Zoper sklep se pritožuje državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Predlaga naj sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in dopusti obtožbo zoper obdolženca.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da državni tožilec utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka, smiselno iz 11. točke prvega odstavka 371. člena v zvezi s prvim odstavkom 403. člena ZKP. Ta kršitev je podana s tem, da so razlogi za zaključek, da dejanje, ki je predmet obtožbe ni kaznivo dejanje, glede odločilnega dejstva v precejšni meri s seboj v nasprotju.

5. Iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče prve stopnje v zvezi z izvršitveno obliko kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, ki se v opisu dejanja v vloženi obtožnici očita obdolžencu (neupravičena hramba prepovedane droge amfetamina zaradi prodaje), ugotavlja, da se namen prodaje zatrjuje v abstraktnem delu opisa dejanja. Sklicujoč se na v sklepu naštete sodbe Vrhovnega sodišča RS se v nadaljnjih razlogih strinja, da izvršitveno dejanje - hramba zaradi prodaje, posebne konkretizacije v opisu dejanja ne potrebuje. Take obrazložitve si ni mogoče razlagati drugače, kot da sodišče prve stopnje šteje, da je opis obravnavanega kaznivega dejanja jasen in popoln, da vsebuje dovolj določno opredelitev izvršitvenega dejanja, to je hrambe droge z namenom prodaje, četudi zgolj povzema enako zakonsko besedilo. To pa izključuje obstoj razloga iz katerega obtožbe zoper obdolženca ni dopustilo in je kazenski postopek zoper njega ustavilo. V nadaljnjih razlogih je sodišče prve stopnje nato navedlo, da konkretni opis v obtožbi vsebuje zgolj očitek hrambe prepovedane droge amfetamina, kar pa ne predstavlja kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1. S tem, ko je najprej ugotovilo, da pri izvršitveni obliki hrambe prepovedane droge zaradi prodaje povzetek zakonskega besedila v abstraktnem opisu dejanja zadostuje za jasen in popoln opis, v nadaljevanju pa navedlo, da mora opis konkretnega dejanskega stanu vsebovati jasen in popoln opis, četudi zgolj povzema zakonsko besedilo, pa je prišlo v precejšni meri samo s seboj v nasprotje in je tako podana že navedena procesna kršitev, ki je takšne narave, da terja razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi državnega tožilca ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo senatu Okrožnega sodišča v Celju v novo odločitev.

7. V novem postopku odločanja o ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper obtožnico bo moralo sodišče prve stopnje izhajati iz dejstva, da dejanje kot je opisano v obtožnici vsebuje vse zakonske znake obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1, kot je to sicer glede na že prej obrazloženo v izpodbijanem sklepu ugotovilo tudi samo. Temu posledično se bo moralo opredeliti do ugovornih navedb zagovornika in presoditi, ali iz obrazložitve obtožnice in v predkazenskem postopku ter v preiskavi zbranih dokazov izhaja utemeljen sum, da naj bi obdolženec predmetno količino prepovedane droge amfetamin hranil zaradi prodaje, ali ne. Za sprejeto odločitev pa bo moralo navesti razloge, ki ne bodo sami s seboj v nasprotju, s čimer bo odpravilo bistveno kršitev zaradi katere je bil izpodbijani sklep na pritožbo državnega tožilca razveljavljen.