Jedro

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnica) je v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar s pritožbeno navedbo, da je bila morda dopolnitev tožbe toženki opravljena na tak način, da je bila puščena v družinskem predalčniku tožene stranke, kjer pošto pobira tudi druga oseba, tega pritožnica ni storila. Sklicevanje na povzeto domnevanje je torej premalo za presojo, da so dejstva v javni listini (vročilnici) neresnično ugotovljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana sodba**

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 2.784,00 EUR od 20. 5. 2015 do plačila, od zneska 716,00 EUR pa od 15. 5. 2016 do plačila (I. točka izreka). Hkrati je toženki naložilo, da tožnici povrne njene izvršilne stroške v znesku 44,00 EUR s pripadki in nadaljnje pravdne stroške v znesku 404,99 EUR s pripadki.

2. V obrazložitvi je pojasnilo, da je toženka pri tožnici naročila (1) dobavo in montažo dvižnih vrat na elektro pogon ter (2) dobavo in menjavo panela. Pritožnica je naročeno blago in storitev v celoti opravila ter toženki izdala račun št. 2182 za dobavo in montažo dvižnih vrat in račun št. 675-216 za dobavo in menjavo panela. V zvezi s toženkinim ugovorom, da je tožnica svoje delo opravila z napakami, je ugotovilo, da je na blagu v zvezi z računom 2182 res prišlo do napak, vendar je tožnica po reklamaciji vse napake v celoti odpravila. Svojo odločitev je oprlo na 435. člen OZ.

**Pritožba toženke in odgovor tožnice**

3. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navedla je, da toženki dopolnitev tožbe skupaj s pozivom, naj odgovori nanjo, ni bila pravilno vročena. Lahko da je bila vročitev opravljena v hišni, družinski predalčnik, kjer pošto pobira tudi dementna in bolna J. S., ki prav tako živi na istem naslovu in zlonamerno odtujuje pošto pravni osebi. Ravno iz tega razloga je pravna oseba postavila svoj poštni predalčnik. Tako se je toženka z dopolnitvijo tožbe seznanila šele z vročitvijo sodbe. V zvezi s tem je predlagala zaslišanje direktorja toženke in priče K. S., ki da živi na tem naslovu.

4. V odgovoru na pritožbo je tožnica predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe ter povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

**K odločitvi o pritožbi**

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Toženki je bila dopolnitev tožbe (skupaj s prilogami, red. št. 14) vročena na nadomestni način. Nadomestno vročanje Zakon o pravdnem postopku (ZPP) za pravne osebe ureja v šestem odstavku 142. člena. To določilo napotuje na 133. člen v zvezi s tretjim odstavkom 139. člena ZPP. Skladno s prvim odstavka 133. člena ZPP se pravnim osebam (sodno) pisanje izroči tako, da se izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru na sedežu ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu; iz tretjega odstavka 139. člena ZPP pa izhaja, da se pravnim osebam vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Kadar vročitev tistih pošiljk, za katere ZPP predpisuje osebno vročitev (kamor spada tudi dopolnitev tožbe) ni mogoča, se vročitev opravi tako, da vročevalec v hišnem predalčniku naslovnika pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora naslovnik dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev na ta način se šteje opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če ga ne dvigne, se šteje, da je bila opravljena s potekom omenjenih 15 dni, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku naslovnika.

7. Iz obvestila o opravljeni vročitvi, ki je pripeto k list. št. 52, je razvidno, da je vročevalec omenjeno pisanje tožencu pustil v hišnem predalčniku 27. 2. 2020. Pred tem pa mu je 11. 2. 2020 v istem predalčniku pustil obvestilo, kje je pismo z navedbo 15 dnevnega roka, v katerem ga mora prevzeti. Iz tega obvestila tudi izhaja, da bo naslovniku sodno pisanje po preteku tega roka puščeno v njegovem hišnem predalčniku.

8. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (vročilnica) je v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena, vendar s pritožbeno navedbo, _da je bila morda dopolnitev tožbe toženki opravljena na tak način, da je bila puščena v družinskem predalčniku tožene stranke, kjer pošto pobira tudi druga oseba_, tega pritožnica ni storila. Sklicevanje na povzeto _domnevanje_ je torej premalo za presojo, da so dejstva v javni listini (vročilnici) neresnično ugotovljena. Ker je zatrjevano domnevanje že po naravi stvari nedokazljivo, je tudi pritožbeni predlog za zaslišanje direktorja toženke in priče Karmen Stevanović neutemeljen.

9. Hkrati z (1) dopolnitvijo tožbe in (2) pozivom na odgovor je sodišče toženki poslalo tudi (3) formular „soglasje k začetku postopka mediacije“. Ta formular je podpisal direktor toženke in ga vrnil sodišču (red. št. 17). Njegovo soglasje pa nedvomno dokazuje, da je toženka prejela tudi poziv za odgovor skupaj z dopolnitvijo tožbe s prilogami (red. št. 14), saj so vse te listine na vročilnici jasno označene.

10. Ker torej ne drži, da sodišče toženki ni vročilo niti dopolnitve tožbe niti poziva za odgovor, je pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

11. Skladno z določilom prvega odstavka 11. člena ZPP si morajo sodišče in stranke prizadevati, da se postopek opravi s čim manjšimi stroški. V tej zadevi, ki je zelo enostavna in popolnoma jasna, odgovor na pritožbo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno vlogo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato je odločilo, da tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).