Jedro

Po ZUP (1986) za vložitev pritožbe ne zadostuje ustna izjava, brez sestave zapisnika o njenem sprejemu. Za pritožbo velja, da mora biti v pisni obliki izročena naravnost ali po pošti organu prve ali druge stopnje (233. člen), ali dana kot ustna vloga na zapisnik (66. člen), ki se sestavi v pisni obliki in po načelih, ki sicer veljajo za sestavo zapisnika (74. do 79. člen).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 162/98-11 z dne 17.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.11.1997. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke, Izpostave K. z dne 19.9.1995, s katero je organ prve stopnje pritožbo tožnika zoper odločbo o odmeri dohodnine za leto 1994 zavrgel kot prepozno vloženo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da po 234. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86) organ prve stopnje preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže. Pritožba se vloži v roku 15 dni, če ni z zakonom drugače določeno. Pravica pritožbe je časovno omejena pravica, ki po preteku določenega roka ugasne. Iz upravnih spisov izhaja, da je vložnik vložil pritožbo dne 25.7.1995, dne 6.7.1995 pa je prejel odločbo organa prve stopnje. Ker je rok za vložitev pritožbe potekel dne 21.7.1995, je tožena stranka pravilno pritrdila odločitvi organa prve stopnje. Tožbeni ugovori, da je tožnik vložil pritožbo ustno, so neupoštevni, ker sama ustna izjava tožnika, da se pritožuje, brez sestave zapisnika o tem, za pravilno vložitev pritožbe ne zadostuje. ZUP/86 namreč v 1. odstavku 66. člena določa, da je organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, dolžan sprejeti vlogo, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik. V upravnih spisih ni zapisnika o ustno vloženi pritožbi, tožnik pa svojih trditev o ustno vročeni pritožbi tudi ni z ničemer izkazal. Tožnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in predlaga, da za razjasnitev zadeve pritožbeno sodišče zasliši uradno osebo tožene stranke g. C. in ga sooči z njim. Ponovno navaja, da je pravočasno vložil ustno pritožbo zoper odmero dohodnine za leto 1994, saj je podal ustno izjavo.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da po ZUP/86 za vložitev pritožbe ne zadostuje ustna izjava, brez sestave zapisnika o njenem sprejemu. ZUP/86 namreč sami ustni izjavi oziroma ustni najavi pritožbe ne daje nobenih pravnih učinkov. Za pritožbo velja, da mora biti v pisni obliki izročena naravnost ali po pošti organu prve ali druge stopnje (233. člen ZUP/86), ali pa dana kot ustna vloga na zapisnik (66. člen ZUP/86), ki se sestavi v pisni obliki in po načelih, ki sicer veljajo za sestavo zapisnika (74. do 79. člen ZUP/86), saj, glede na določbo 2. odstavka 74. člena ZUP/86, ustno izjavo o vložitvi pritožbe ne gre šteti za manj važne izjave.

Po podatkih upravnih spisov vsebuje odločba o odmeri dohodnine za leto 1994 (z dne 3.7.1995) pravilen pravni pouk, da je zoper njo dovoljena pritožba na Ministrstvo za finance - Republiško upravo za javne prihodke v Ljubljani v 15 dneh po njeni vročitvi in da se pritožba vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri pristojni izpostavi. Ker v upravnih spisih ni zapisnika o sprejemu tožnikove ustne izjave o pritožbi, niti podatka, ki bi nakazoval, da je bil takšen zapisnik sestavljen, tožniku pa tudi ni bil dan napačen pravni pouk, se tožnik ne more uspešno sklicevati na svoja zatrjevanja o ustno vloženi pritožbi. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, tožnik v upravnem postopku in v tožbi, s katero je začel upravni spor, za svoja zatrjevanja ni navedel nobenih konkretnih okoliščin niti dokazov, ki bi jih bilo potrebno presoditi. Konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bi o tožnikovi ustni izjavi o pritožbi moral biti sestavljen zapisnik o pritožbi, ne vsebuje niti pritožba, niti jih ni v upravnih spisih. Zato je, tudi po presoji pritožbenega sodišča, šteti tožnikove navedbe za neizkazana zatrjevanja, ki jih ni mogoče upoštevati.

Ker imajo podlago v podatkih upravnih spisov ugotovitve, da je prepozna tožnikova pritožba, vložena dne 25.7.1995, ker je pritožbeni rok potekel dne 21.7.1995, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je pritrdilo odločitvi tožene stranke, tožnikovo tožbo pa zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče, na podlagi 73. člena ZUS, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.