Jedro

Višina izgubljenega dobička je enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je.

Tožeča stranka bi morala konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka in druga tožena stranka sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je od vsake od toženk zahtevala plačilo določenega zneska izgubljenega dobička in določenega zneska dejanske škode. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek proti vsaki od treh toženk zavrnilo in sicer proti prvi toženki na plačilo 8.072,51 EUR s pripadki, proti drugi toženki na plačilo 13.149,14 EUR s pripadki in proti tretji toženki na plačilo 2.365,13 EUR s pripadki (I., II. in III. točka izreka sodbe). Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranka vsaki od toženk povrniti njene pravdne stroške s pripadki (IV. do VI. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijane sodbe je med drugim zavzelo stališče, da tožeča stranka tudi izgubljenega dobička po višini ni dokazala. Zahtevek na plačilo dejanske škode pa je neutemeljen po materialnem pravu.

2. Proti tej sodbi se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Sodbo je izpodbijala v celoti, tudi v odločitvi glede pravdnih stroškov. V obrazložitvi pa se je ukvarjala le s tistim delom prvostopenjske sodbe, ki se nanaša na izgubljeni dobiček.

3. Odgovor na pritožbo je vložila le druga tožena stranka. Predlagala je, naj pritožbeno sodišče pritožbo, kolikor se nanjo nanaša, zavrne in toženi (pravilno: tožeči) stranki naloži plačilo njenih stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ob sklicevanju na določilo 132. člena in tretjega odstavka 168. člena OZ pravilno pojasnilo, kaj predstavlja izgubljeni dobiček in kako se ga izračuna. Zato se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče le sklicuje na jasne in popolne razloge, ki jih je sodišče prve stopnje zapisalo v 18. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Za odločitev o pritožbi je pomemben zlasti tisti del obrazložitve iz te točke, kjer je pojasnjeno, da je višina izgubljenega dobička enaka razliki med vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršna je bila, če škodnega dogodka ne bi bilo in vrednostjo oškodovančevega premoženja, kakršno po škodnem dogodku dejansko je ter med drugim, da se povečanja premoženja v izkazu poslovnega izida izkazujejo kot prihodki in da so s poslovanjem povezani tudi odhodki.

6. Po navedbah tožeče stranke tožbeni zahtevek temelji na kršitvi Pogodbe ... o izvedbi javnega naročila (v nadaljevanju: Pogodba). Na podlagi te Pogodbe se je tožeča stranka zavezala za toženke opravljati storitve vodenja in nadzora gradnje. Od vrednosti pogodbenih del v višini 77.241,59 EUR (IV. točka navedb), je pretežni del teh intelektualnih storitev, kot jih sama imenuje, opravila. Manjšega dela pogodbeno dogovorjenih storitev pa ni opravila zato, ker so toženke kršile Pogodbo. Zato je (med drugim) s tožbo zahtevala tudi plačilo izgubljenega dobička.

7. Upoštevajoč elemente za izračun izgubljenega dobička je v predmetni zadevi pomembno, da prihodki od poslovanja v konkretnem primeru predstavljajo prihodke od storitev. Odhodkov, ki so vezani na prihodke od intelektualnih storitev, razen fiksnih stroškov, tožeča stranka navaja, da ni imela. Ti predstavljajo, kot navaja, le strošek dela za zaposlenega delavca V. V., ki da je edini delal na spornem projektu. Ob tem trdi, da ji niso nastal nikakršni variabilni stroški. V izpodbijani sodbi pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da na višino izgubljenega dobička fiksni stroški nimajo vpliva. Nanjo vplivajo le variabilni stroški, to so tisti, ki jih oškodovanec ni imel, pa bi jih imel, če bi pogodbo v celoti izpolnil. 8. V 19. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje logično pojasnilo, zakaj navedbam tožeče stranke, da ni (niti v nadaljevanju izpolnjevanja pogodbe ne bi) imela nobenih variabilnih stroškov, ni moglo slediti. K tem razlogom pritožbeno sodišče še dodaja, da izkustveno ni sprejemljivo, da ob vrednosti pogodbe v višini 77.241,59 EUR, ki bi se, kot izhaja iz Pogodbe, izvajala 36 mesecev, izvajalec ne bi imel nobenih variabilnih stroškov. Tako drži prvostopenjska ugotovitev, da tožeča stranka izgubljeni dobiček enači z izgubljenim prihodkom. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim sodiščem, da bi morala tožeča stranka konkretno navesti ne le višino prihodkov, ampak tudi tiste stroške, ki jih ni imela, ker pogodbe ni v celoti izpolnila. Šele, če bi tožeča stranka navedla in obrazložila prav vse svoje stroške, bi sodišče imelo podlago za presojo, ali ti stroški spadajo med fiksne ali med variabilne stroške. Nenazadnje enega od variabilnih stroškov predstavljajo že dodatne ure delavca V. V., ki je na spornem projektu delal. Tistih nadur, ker jih ni opravil, tožeča stranka svojemu delavcu prav gotovo ni dolžna izplačati. Da mu jih je za delo po Pogodbi plačevala, pa je v tožbi sama navedla.

9. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba proti zavrnitvi zahtevka na plačilo izgubljenega dobička ni utemeljena. Pritožbe proti zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo dejanske škode in proti odločitvi o pravdnih stroških pa tožeča stranka ni obrazložila. Zato je pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus tega dela sodbe. Ker ob tem ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona. Odločitev o pritožbeni stroških druge toženke pa temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona. Ker je v odgovoru na pritožbo ta toženka le ponovila svoje navedbe, je vlogo pritožbeno sodišče ocenjuje kot nepotrebno.