Jedro

Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Premoženje družine se prvenstveno ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, izjemoma pa tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki pa morajo biti izkazana, da bi se dokazal boljši socialni položaj družine in s tem uvrstitev v višji plačilni razred.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Župana občine A. št. ... z dne 13.3.2006 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

2. Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse se ugodi in se tožnico oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbi o višini plačila za program vrtca št. ... z dne 29. 11. 2004 in ... z dne 30. 11. 2004, s katerima sta bila otroka tožnice uvrščena v drugi plačilni razred (B.B.) in v prvi plačilni razred (C.B.). Izpodbijana odločba je bila izdana v ponovljenem postopku v skladu z navodili Upravnega sodišča Republike Slovenije iz sodbe opr. št. U 166/2005-8. Na podlagi podatkov, ki jih je pristojni občinski upravni organ zbral že v postopku na prvi stopnji, kot tudi na podlagi podatkov, ki jih zbral župan v ponovljenem postopku, ter na podlagi podatkov, navedenih v vlogi in prilogah vlagateljice - tožnice in izjave moža tožnice, tožena stranka ugotavlja, da je odločitev organa prve stopnje pravilna, saj je bruto mesečni dohodek na družinskega člana v koledarskem letu 2003 (kot je pravilno ugotovljeno v odločbi organa prve stopnje) znašal 57.128,20 SIT, kar predstavlja 22,56 % povprečne bruto plače na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji v letu 2003 ali prvi plačilni razred. Navedeno je moč izračunati že zgolj iz podatkov, razvidnih iz priložene odločbe o odmeri dohodnine za leto 2003, št. ... , odločbe o odmeri dohodnine za leto 2003, št. ... , potrdila Davčnega urada v D., št. ... in potrdila Davčnega urada D., št. ... . Da pa je dejanski socialni položaj družine bistveno boljši, kot izhaja iz njenega izkazanega dohodka, zaradi česar je po mnenju tožene stranke plačilo pravilno povečano za en plačilni razred (določeno višje plačilo na podlagi 6. odstavka 3. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih - Uradni list RS, št. 44/96 do 120/03, v nadaljevanju Pravilnik) pa izhaja iz naslednjega: iz potrdila Davčnega urada D., št. ... je razvidno, da je v letu 2003 zgolj skupni katastrski dohodek kmečkega gospodarstva B. znašal 304.972,00 SIT. Poleg tega je iz poročila Zavoda za gozdove, Območne enote D., št. ... z dne 14. 2. 2006 razvidno, da je bilo za navedeno kmečko gospodarstvo v letu 2003 za posek odkazano 49,48 m3 iglavcev, kar predstavlja neto 42,05 m3 iglavcev ter 7,44 m3 listavcev, kar predstavlja neto 6,54 m3 listavcev, skupaj torej bruto 56,92 m3, oziroma neto 48,59 m3 lesa. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zadruge E. znaša povprečna cena iglavcev I do III klase med 10.000,00 SIT do 11.000,00 SIT za m3, povprečna cena listavcev pa znaša med 12.000,00 SIT in 13.000,00 SIT za m3, kar ob upoštevanju najnižje cene pomeni, da znaša vrednost za posek odkazanega lesa za kmečko gospodarstvo B. v letu 2003, 498.980,00 SIT. Iz dopisa Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 8. 3. 2006, o višini izplačanih subvencij iz naslova kmečkega gospodarstva za leto 2003, je navedeno kmečko gospodarstvo prejelo tudi 66.625,00 SIT neposrednih plačil, kar posledično pomeni, da kmetijske površine kmečkega gospodarstva B. niso samo, kot navaja tožnica "podedovano breme", ampak predstavljajo solidno izhodišče za izboljšanje materialnega položaja družine. Člani kmečkega gospodarstva so v letu 2003 dopolnili naslednjo starost; F.B. starejši 68 let, G.B. 61 let ter F.B. mlajši 37 let. Ob navedenem ter ob upoštevanju dejstva, da sta F.B. starejši in G.B. upokojena že od leta 1990 oziroma 1992 dalje ter po navedbah tožnice tudi bolehna, župan ocenjuje, da znaša prispevek moža tožnice F.B. mlajšega pri pridobivanju kmečkega gospodarstva vsekakor vsaj 1/3, čeprav bi glede na starost in status navedenih članov kmečkega gospodarstva lahko sklepali, da je njegov prispevek tudi občutno višji. Minimalni prihodki članov kmečkega gospodarstva so ugotovljivi tudi že ob upoštevanju določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki v 16. členu določa, da se kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, obvezno zavarujejo, če ob vložitvi prijave v zavarovanje niso mlajši od 15 let in imajo zdravstveno sposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki jo ugotavlja Služba medicine dela in na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku minimalne plače. Poleg soustvarjanja dohodka kmečkega gospodarstva župan na podlagi zbranih podatkov ugotavlja, da mož tožnice F.B. mlajši soustvarja in pridobiva tudi dohodek Mizarstva F.B. s.p., ... ulica št. ..., H. Prispevek moža tožnice pri ustvarjanju prihodka mizarstva tožena stranka ocenjuje upoštevaje že navedeno starost tako F.B. starejšega kot tudi F.B. mlajšega ter dejstvo, da je do 30. 9. 2001 F.B. mlajši tudi sam kot samostojni podjetnik izdeloval suho robo, s čimer je nedvomno vešč mizarskih opravil, na vsaj polovico. Da je F.B. mlajši soustvarjalec dohodka očetove obrti dokazuje tudi dejstvo, da sam že od leta 2000 plačuje nadomestilo stavbnega zemljišča za gospodarsko proizvodne in predelovalne dejavnosti ter skladiščni prostor. Dodatno k oceni tožene stranke, ki potrjuje višje dohodke ter boljši socialni položaj družine v letu 2003 izhaja tudi iz navedbe moža tožnice na zaslišanju dne 17. 3. 2004, da stroške glede elektrike, vode in komunalnih storitev plačujejo njegovi starši. Glede na to, da starši F.B. mlajšega živijo na istem naslovu, ter da skupaj ustvarjajo dohodke tako iz kmetijske dejavnosti kot tudi iz samostojne dejavnosti Mizarstva F.B. s.p., tožena stranka ocenjuje navedbe F.B. mlajšega o plačevanju navedenih stroškov v celoti za točne. Družina ima dve osebni vozili in sicer znamke VW Golf, letnik 1987 in Renault 21 TL, letnik 1989, oba ocenjena na 90.000,00 SIT. Po mnenju tožene stranke vrednost obeh vozil sicer ni visoka, vsekakor pa je že splošno znano dejstvo, da vzdrževanje kot tudi uporaba dveh osebnih vozil vsekakor ni poceni, zato župan ocenjuje, da zgolj ob izkazanih dohodkih tožnice ter njenega moža, vsega tega družina poleg vsakdanjih življenjskih stroškov finančno gotovo ne bi zmogla. Sklepno tožena stranka ugotavlja, da zgolj s strani tožnice izkazani dohodki ne odražajo realnega socialnega položaja družine, saj družina živi v materialnih okoliščinah, ki so bistveno boljše, kot bi jih sicer zmogla samo z uradno izkazanimi dohodki. Za razporeditev v plačilne razrede mora obravnavana družina presegati bruto mesečni dohodek na družinskega člana v koledarskem letu 2003 v znesku 63.300,00 SIT. Župan kot pravilno oceni stališče prvostopnega organa, da gre v primeru tožnice za izredni primer in je potrebno upoštevati poleg izkazanih dohodkov tudi druga dejstva in okoliščine, v katerih družina živi in ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Že samo iz izkazanih podatkov izhaja, da je bruto mesečni dohodek na družinskega člana obravnavane družine v koledarskem letu 2003 znašal: 57.128,20 SIT, kar predstavlja 22,56 % povprečne bruto plače na zaposleno osebo v RS v letu 2003, in da so prihodki družine mesečno vsekakor višji od izkazanih in vsekakor presegajo 63.300,00 SIT (bruto mesečni dohodek na družinskega člana). Zato je pristojni občinski upravni organ pravilno odmeril za en plačilni razred višje plačilo za mlajšega otroka, za starejšega otroka pa za en razred nižje plačilo, tako kot to določa 3.a člen Pravilnika.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. Navaja, da toženec izpodbijane odločbe ni izdal v skladu z napotki iz sodbe Upravnega sodišča RS. Neutemeljeno se sklicuje na pojasnilo Ministrstva za šolstvo in šport št. 603-65/2005 z dne 28. 11. 2005, ki pa se nanaša na višino plačila za leto 2006, obravnavani spor pa se nanaša na leto 2004. Poleg tega pa pojasnilo ministrstva ne more biti pravna podlaga za odločanje. Nadalje navaja, da je njen mož pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet le zato, ker je že dalj časa brezposelna oseba brez dohodkov in si je vprašanje zavarovanja in s tem tek delovne dobe uredil tako, da se je zavaroval kot član kmetijskega gospodarstva. Iz določb Pravilnika ni nikjer razvidno, da se oseba, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovana kot kmet, šteje kot oseba, ki ustvarja oziroma soustvarja dohodek iz kmetijstva. Trditev tožene stranke, da je lahko kmečko zavarovana le oseba, ki dosega minimalno plačo z dohodki od kmetijstva, v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj je bil naveden zakon sprejet leta 1999 in velja za tiste osebe, ki so se zavarovale po letu 2000. Tožničin mož pa se je kmečko zavaroval leta 1998 še po starem zakonu, ki pa ni pogojeval doseganja minimalnega dohodka od kmetije. Je zgolj začasno kmečko zavarovan, za čas iskanja službe. Po mnenju tožnice tožena stranka potvarja dohodke njene družine. Najprej moževe prispevke za socialno varnost zmnoži s faktorjem 1,8 in mu zmnoženi znesek šteje kot dohodek od kmetijstva. Poleg tega dohodka iz kmetijstva pa mu šteje še dohodek od dreves, ki sploh niso bila posekana na njegovih parcelah. Gre namreč za podedovane parcele, ki jih je podedovala tašča v solastnini s sestro. Razen tega bi morala tožena stranka, kolikor je upoštevala dohodke od kmetijstva, odšteti tudi stroške poslovanja. Ugovarja tudi ugotovitvi tožene stranke, da je njen mož pri pridobivanju kmečkega gospodarstva sodeloval v deležu 1/3. Zemljo sta tast in tašča podedovala po starših, sama nimata pogojev za obdelovanje, saj nimata gospodarskega poslopja. Da se obdelovalne površine ne zaraščajo, tast travo pokosi in pusti na tleh, da zgnije. Smešna je navedba tožene stranke, da je znesek 66.625,00 SIT neposrednih plačil na letni ravni "solidno izhodišče za izboljšanje materialnega položaja družine", še posebno, če se upošteva, da je treba za katarski dohodek 304.972,00 SIT, ki ga dejansko sploh ni bilo, plačati dohodnino. Pove, da se sama vozi v službo v I.I.I. v J., ki je od njenega doma oddaljen slabih 100 km, in da gre zjutraj od doma že pred 4.00 uro, vrača pa se okoli 5.00 popoldne. Tako vsa gospodinjska dela opravi mož. Domača obrt, ki jo je imel prijavljeno mož, je bila odjavljena dne 30. 9. 2001, zaradi pomanjkanja naročil. Mož je po poklicu inženir varstva pri delu, za mizarska dela pa se zahteva poklic mizar, pa tudi opravljen strokovni izpit. Mož je postal zavezanec za plačilo nadomestila stavbnega zemljišča za gospodarsko proizvodnjo in predelovalne dejavnosti nevede. Bil je v dobri veri, da je zavezanec njegov oče, ki nadomestilo dejansko tudi plačuje. Šlo je le za to, da je na zaprosilo tasta prijavil površino poslovnih prostorov v računovodstvu občine, vendar ga ob tem niso poučili, da je zavezanec lahko tudi nekdo, ki sploh ni lastnik nepremičnine. Res je, da stroške elektrike in vode uradno plačuje tast, vendar pa mu jih tožnica povrne v sorazmernem deležu, česar pa mož ni vedel. Tožnici osebni avto predstavlja osnovno sredstvo, da sploh lahko pride v službo, mož pa ima formalno v lasti Renault 21, ki ga je prodal bratu, vendar pa nista opravila prepisa, ker ima mož 50 % popusta pri registraciji. Tožnica meni, da gre v zadevi za maščevanje referentke, ki je v sporu z družino njenega moža. Tožnica je že v pritožbi z dne 5. 4. 2004 navedla, ga mož nima katastrskega dohodka, ni lastnik kmetije, ampak so lastniki njegovi starši, ki imajo katastrski dohodek, kot je razvidno iz potrdila davčnega urada. Živijo v ločenem gospodinjstvu, kar je razvidno iz potrdila o skupnem gospodinjstvu. Dokazno breme je na strani občine in ker njene navedbe temeljijo zgolj na predvidevanjih in nimajo pravne podlage, je odločba nezakonita. Sklepno tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi in da odloči o zahtevku tako, da se na podlagi vloge za znižano plačilo programa vrtca za leto 2005 otroka B.B. uvrsti v prvi plačilni razred, C.B. pa oprosti plačila ter, da naloži toženi stranki, da ji preveč plačano ceno skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter stroški postopka vrne od dneva izdaje odločbe v 15 dneh pod izvršbo. Hkrati prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je na podlagi 1. odstavka 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) o tožbi odločalo na podlagi 51. do 72. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali so bila pravilno ugotovljena druga dejstva in okoliščine, ki naj bi odražale (bistveno boljši) dejanski socialni položaj družine. Po določbi 32. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96 do 72/05, v nadaljevanju ZVrt) plačilo staršev določi lokalna skupnost na podlagi lestvice, ki starše razvršča v razrede, upoštevaje dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine (1. odstavek). Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo poleg dohodka in premoženja iz 1. odstavka tega člena tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine (3. odstavek tega člena). Kot premoženje družine pri določitvi plačil staršev se po tem zakonu šteje vse premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga družina (1. odstavek 32. a člena ZVrt). Ta člen pa v 2. odstavku določa še, katero premoženje se po tem zakonu ne upošteva. Izvedbeni predpis Zakona o vrtcih je Pravilnik. Tožena stranka je ocenila, da gre v obravnavanem primeru za družino, ki ima bistveno boljši socialni položaj, kot je izražen v vlogi in njenih prilogah, zato je (ob upoštevanju napotkov iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U 166/2005 z dne 16. 1. 2006) pristopila k ugotovitvenemu postopku po 6. odstavku 3. člena Pravilnika. Tožena stranka se je v ugotovitvenem postopku osredotočila predvsem na morebitne dohodke moža tožnice, ki je zavarovan kot kmet v kmečkem gospodarstvu svojega očeta, pri čemer je nesporno ugotovljeno, da družina tožnice z možem in dvema otrokoma živi v enem gospodinjstvu, starši tožničinega moža in njegov brat pa v drugem gospodinjstvu, res sicer, da na istem naslovu. Po presoji sodišča tožnica utemeljeno ugovarja zaključkom tožene stranke češ, da bistveno boljši socialni položaj družine izhaja iz tega, ker mož tožnice plačuje socialne prispevke iz naslova obveznega kmečkega zavarovanja, kar naj bi pomenilo, da soustvarja tretjino dohodkov iz tega kmečkega gospodarstva, ti dohodki pa so nastali tudi iz naslova prodaje lesa. Istočasno naj bi tožničin mož pridobival tudi dohodke iz mizarske delavnice, ki jo ima kot samostojni podjetnik prijavljeno njegov oče in sicer do ene polovice. Tako določba ZVrt kot določba Pravilnika dajeta možnost lokalnim skupnostim, ki določajo plačilo staršev za program vrtca, da v izjemnih primerih pri določitvi plačila upoštevajo tudi druga dejstva in okoliščine, ki izražajo dejanski položaj družine. Vendar pa mora takšna presoja temeljiti na čim bolj objektivnih dejstvih, ki so preverljiva (načelo materialne pravice). Kmečko gospodarstvo, katerega zavarovanec je tožničin mož, sicer prinaša nekatere dohodke, vendar pa je ob tem mogoče ugotovitvi, da tožničin mož ni lastnik nepremičnin, ki bi prinašala katastrski dohodek (potrdilo o višini katastrskega dohodka ter o oprostitvah in olajšavah pri odmeri davka od dohodkov iz kmetijstva za leto 2003 z dne 25. 10. 2004). Zato zgolj ugotovitev, da tožničin mož plačuje prispevke iz naslova obveznega kmečkega zavarovanja, po presoji sodišče, še ne more izkazovati, da je njegov prispevek na dohodku kmečkega gospodarstva eno tretjinski. Tudi dohodek od prodaje lesa, po mnenju sodišča ne more predstavljati dohodek tu obravnavane družine. Enako velja za subvencije, ki so bile izplačane nosilcu kmečkega gospodarstva F.B. starejšemu. Tudi ugotovitev tožene stranke, da tožnik do ene polovice soustvarja dohodke pri očetovi mizarski dejavnosti, pri čemer se ne ugotovi kakšen je sploh dohodek te dejavnosti, lahko po presoji sodišče pomeni zgolj ugibanje, oziroma v celoti neizkazano ugotovitev. Zato navedene ugotovitve tožene stranke ne morejo vplivati na socialni položaj družine v smislu 32. člena ZVrt in 6. odstavka 3. člena Pravilnika. Odločujoča okoliščina za določitev plačila staršev za program vrtca je premoženje družine, v našem primeru torej družine, ki jo sestavlja tožnica (mama), njen mož (oče) in njuna otroka. Prvenstveno se to premoženje ugotavlja iz uradnih evidenc, izjemoma pa tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki pa morajo biti, kot že navedeno, izkazana, da bi se dokazal boljši socialni položaj družine in s tem uvrstitev v višji plačilni razred.

Po povedanem je izpodbijana odločba nezakonita, zato je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1, ker je bil iz ugotovljenih dejstev narejen napačen sklep glede dejanskega stanja ter napačno uporabljen materialni predpis. Zadeva se vrne toženi stranki v ponovni postopek na podlagi 4. in 5. odstavka istega člena ZUS-1. K točki 2 izreka: Sodišče je tožnico oprostilo plačila sodnih taks v tem upravnem sporu. Po določbi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04, v nadaljevanju ZST - UPB 1) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Tožnica je k predlogu predložila potrdilo iz gospodinjske evidence, potrdilo o izplačilu plače za zadnje tri mesece, odločbo o dohodnini za leto 2004 in potrdilo DU D., da mož ni zavezanec za plačilo dohodnine. Sodišče po oceni predloženih listinskih dokazov in dejanskih okoliščin, v katerih tožnica živi meni, da bi bila s plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, zato je predlogu ob upoštevanju določbe 13. člena ZST - UPB 1 ugodilo.