Jedro

Iz 10. člena ZBPP, v katerem so našteti možni upravičenci, izhaja, da tožena stranka ne more biti upravičena do oprostitve stroškov postopka, saj gre za pravno osebo, ki je v sodni register vpisana kot družba z omejeno odgovornostjo. Zato je sodišče prve stopnje že iz tega razloga predlog tožene stranke za oprostitev stroškov izvedenca utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila stroškov izvedenca.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče prve stopnje njen predlog za oprostitev stroškov izvedenca zmotno obravnavalo kot prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Dokazno breme je na strani tožnika. Za naložitve založitve predujma ni podlage v ZPP. Smiselno bi bilo, da bi sodišče odložilo plačilo stroškov izvedenca do konca postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo oprosti plačila stroškov izvedenca oziroma, da mu plačilo teh stroškov zniža ali odloži do konca postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožene stranke ni možno oprostiti plačila stroškov za izvedenca. Strinja se tudi z razlogi sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo svojo odločitev.

6. Tožena stranka je predlagala postavitev izvedenca ekonomske stroke, zato ji je sodišče naložilo plačilo predujma za izvedbo tega dokaza. Ne drži pritožbena navedba, da za naložitev založitve predujma ni podlage v ZPP. ZPP v prvem odstavku 153. člena določa, da kadar stranka predlaga izvedbo dokaza, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza. V tretjem odstavku istega člena še določa, da sodišče izvedbo dokaza opusti, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v roku, ki ga je določilo.

7. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vprašanje dokaznega bremena ter na vprašanje, ali je izvedba dokaza z izvedencem potrebna ali ne, niso pomembne za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve o neoprostitvi plačila stroškov izvedenca.

8. Pravdni stroški so izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP). Z novelo ZPP- D (Ur. l. RS, št. 45/2008) so bila črtana pravila ZPP (člen 169 do 173), ki so se nanašala na oprostitev plačila stroškov postopka. Sodišče prve stopnje se je zato utemeljeno oprlo na določila Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. l. RS, št. 96/2004 in nadalj.), ki v tretjem odstavku prvega člena določa, da brezplačna pravna pomoč pomeni pravico upravičenke oziroma upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz 10. člena ZBPP, v katerem so našteti možni upravičenci, izhaja, da tožena stranka ne more biti upravičena do oprostitve stroškov postopka, saj gre za pravno osebo, ki je v sodni register vpisana kot družba z omejeno odgovornostjo. Zato je sodišče prve stopnje že iz tega razloga predlog tožene stranke za oprostitev stroškov izvedenca utemeljeno zavrnilo. Tudi ni podlage, da bi se toženo stranko delno oprostilo plačila teh stroškov ali da bi se ji naloženo plačilo odložilo do konca postopka.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi ter razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).