Jedro

Ob očitku iz plačilnega naloga, da naj bi storilec na javnem kraju nosil orožje na način, s katerim naj bi vznemirjal ljudi (tako, da ga le-ti opazijo!), kar pa ni zaznala v tamkajšnjem lokalu niti natakarica, niti policist, ki je bil prisoten ob varnostnem pregledu, je sodišče prve stopnje z zadostnimi in razumljivi razlogi zaključilo, da ni mogoče (z gotovostjo) sprejeti zaključka, da je storilec v kritičnem času ravnal v nasprotju s 24. členom ZOro-1, saj zgolj anonimna prijava neidentificiranega občana ne more biti podlaga za očitek o ravnanju v nasprotju z navedeno zakonsko določbo.

Izrek

Pritožba prekrškovnega organa se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je v predmetni prekrškovni zahtevi ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo (ZSV) tako, da je plačilni nalog (PN) prekrškovnega organa - Policijske postaje C., opr. št. 0000108042898 z dne 14. 2. 2014 spremenilo in je postopek o prekršku zoper storilca prekrška po 5. točki prvega odstavka člena 136 ZP-1 ustavilo, posledično pa je s stroški postopka obremenilo proračun.

2. S tako odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in sodbo sodišča prve stopnje napada z uveljavljanjem pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka o prekršku in zaradi zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ta pritožbeni razlog ni dovoljen). Izpostavlja, da je prekrškovni organ kritičnega dne bil obveščen (prijavitelj je bil vznemirjen in prestrašen), da je storilec v lokalu S. v C. na vidnem mestu nosil pištolo. Policisti so pri varnostnem pregledu ugotovili, da je storilec nosil polavtomatsko pištolo brez toka za pištolo, odkrito za hlačnim pasom na sredini hrbta, ročaj pa je pri tem gleda izza pasu. Varnostni pregled je bil opravljen, pištola mu je bila odvzeta, pri čemer je bila pripravljena za uporabo (nabojnik je bil v pištoli), varovalo je bilo v odklenjenem položaju, sprožilec pa v zadnjem položaju. Nabojev v pištoli ni bilo. V lokalu sta se poleg natakarice nahajala še dva gosta (R. E., A. I.). M. G. je bil v tem času tudi pod vplivom alkohola (0,30 mg/l), saj je bil opravljen preizkus alkoholiziranosti. Storilcu je bilo zaseženo orožje, strelivo in orožna listina (za pištolo je posredoval orožno listino). Glede 16 kosov nabojev pa storilec ni imel ustreznih orožnih listin, zato mu je bila izdana odločba, ki je že pravnomočna. Pritožba meni, da sodišče ni pretehtalo vsakega dokaza posebej, neopravičeno je sledilo zagovoru storilca, prezrlo pa prijavo anonimnega občana. Zaključki sodišča o tem, da ravnanje storilcu ni dokazano, so napačni, razlogi za ustavitev so nerazumljivi in v nasprotju z določili ZP-1. 3. Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba s svojimi navedbami, ko uveljavlja pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 Zakona o prekrških (ZP-1) najprej s ponavljanjem opisa ravnanja storilca, ki je predmet tega prekrškovnega postopka, napada predvsem dokazno oceno sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi in pojasnjuje pravilnost ravnanja prekrškovnega organa, ki je po klicu anonimnega občana, da eden izmed gostov v lokalu S. v C., na vidnem mestu nosi pištolo, po tem klicu opravil tudi varnostni pregled po policijski patrulji.

5. V konkretnem primeru gre torej za presojo zakonitosti sprejete odločitve prvostopnega sodišča, ki je kot instančni organ v hitrem postopku presojal pravilno sprejete odločitve prekrškovnega organa, ki je storilcu prekrška M. G. dne 13. 2. 2014 izdal v hitrem postopku plačilni nalog (PN) št. 0000108042898 zaradi kršitve 6. točke prvega odstavka člena 81 Zakona o orožju (ZOro-1), in mu na podlagi tega zakonitega določila izrekel globo v višini 500,00 EUR. Pritožbeno sodišče, torej višje sodišče pa v takih primerih, upoštevajoč določbo tretjega odstavka člena 66 ZP-1 ne more več preizkušati dejanskega stanja, ki ga ugotovi prvostopno sodišče in v tej zvezi tudi ne sprejete dokazne ocene, ki je pripeljala do odločitve prvostopnega sodišča, saj ta pritožbeni razlog iz 3. točke člena 154 ZP-1 ni dopusten. Ker pa prekrškovni organ očita izpodbijani sodbi nerazumljivost in nasprotje razlogov za sprejeto odločitev, pa je pritožbeno sodišče tako trditev, ki je sicer podana zgolj na načelni ravni brez ustrezne konkretizacije preizkusilo in ugotovilo, da je neutemeljena.

6. Iz citiranega PN ter priloženega opisa dejanja prekrškovnega organa, ki je temu PN priložen izhaja, da naj bi storilec kritičnega dne ob 00.50 uri v gostinskem lokalu S. v C. nosil orožje na javnem kraju na način, ki naj bi vznemirjal ljudi tako, da ga le-ti opazijo, orožje pa naj bi nosil tudi pod vplivom alkohola oziroma v takem stanju, da ni bil več zanesljiv, pri čemer iz tega opisa izhaja še podatek, da so policisti na ta kraj odšli zaradi oprave varnostnega pregleda oseb v tem lokalu po predhodnem klicu enega izmed gostov, ki se je pred tem v tem lokalu tudi zadrževal, bil pa naj bi zaradi ravnanja storilca vznemirjen in prestrašen (želel pa je ostati anonimen). Istočasno je prekrškovni organ tudi ugotovil, da naj bi storilec kazal znake nezanesljivega ravnanja, ker je bil pod vplivom alkohola, z njim pa je bil opravljen tudi preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom (rezultat je pokazal 0,30 mg/l). Taki odločitvi prekrškovnega organa, ki je storilcu prekrška izdal PN, je storilec nasprotoval z vloženo zahtevo za sodno varstvo (ZSV) dne 25. 2. 2014. Sodišče prve stopnje pa se je očitno po prejemu tako vložene ZSV v skladu z določbo četrtega odstavka člena 65 ZP-1 odločilo dopolniti dokazni postopek, saj je v ta namen zaslišalo obdolženca, poslujočega policista B. in tam zaposleno natakarico I. H. Zagovor storilca in izpovedi obeh prič je sicer prvostopno sodišče zelo skopo, vendar pa še vedno v bistvenem povzelo v napadeno sodbo in jih dokazno tudi ocenilo, čeprav je pritrditi pritožbi, da je dokazna ocena zelo skromna. Vendar pa ob očitku iz PN, da naj bi storilec na javnem kraju nosil orožje na način, s katerim naj bi vznemirjal ljudi (tako, da ga le-ti opazijo!), kar pa ni zaznala v tamkajšnjem lokalu niti natakarica, kot je v napadeno sodbo zapisalo sodišče prve stopnje, niti policist, ki je bil prisoten ob varnostnem pregledu, je sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča z zadostnimi in razumljivi razlogi zaključilo, da ni mogoče (z gotovostjo) sprejeti zaključka, da je storilec v kritičnem času ravnal v nasprotju z določbo člena 24 ZOro-1, kajti, zgolj anonimna prijava neidentificiranega občana ne more biti podlaga za očitek o ravnanju v nasprotju z navedeno zakonsko določbo. Zato je očitek pritožbe o zatrjevani bistveni kršitvi določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka člena 155 ZP-1 neutemeljen.

7. Del pritožbenih navedb se sicer nanaša tudi na kršitev storilca glede posesti nabojev, za katere storilec naj ne bi imel ustreznih orožnih listin, zaradi česar pa je storilcu bila izdana posebna odločba v hitrem postopku, ki je postala pravnomočna, zato ta del pritožbenih navedb za ta postopek o prekršku ni relevanten.

8. Zaradi navedenega je bilo potrebno tako pritožbo prekrškovnega organa, ki je neutemeljena zavrniti (določba tretjega odstavka člena 163 ZP-1) in v odsotnosti kršitev, na katero pritožbeno sodišče vselej pazi uradoma (člen 159 ZP-1) potrditi sodbo sodišča prve stopnje, ki je pravilna in zakonita.