Jedro

Tožnik za vložitev tožbe zaradi neupravičene obogatitve ne navaja nobenih pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil obračun javnega podjetja B. d.o.o. glede na stanovanjsko površino, ki jo ima tožnik, nepravilen. Ker objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se vloga z dne 5. 11. 2013 prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči v postopku zoper podjetje B. d.o.o. zaradi neupravičene obogatitve in storitve kaznivega dejanja, zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi navaja določbe 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določajo objektivni pogoj (vsebinski) za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Prosilec je vložil tožbo zaradi neupravičene obogatitve zoper podjetje B. d.o.o., ker naj bi v obdobju od 1. 8. 2009 do 30. 8. 2014 zaračunavali toplo vodo in ogrevanje vse mesece v letu z ogrevalno površino 3.857,62 m³, kljub temu, da si prosilec vodo ogreva s pomočjo bojlerja, ogrevanja pa v poletnem obdobju ni. Iz dopisa javnega podjetja izhaja, da gre za toplotno ogrevanje celotnega stanovanjskega objekta, katerega skupna ogrevalna površina znaša 3.857,62 m². Ker znaša prosilčeva ogrevalna površina 29,12 m², prosilcu obračunavajo delež v višini 0,243 % celotne ogrevalne površine. Tako so neutemeljene navedbe prosilca o nedovoljenem obračunu stroškov, ker se pri obračunu porabe toplote upošteva kakšen delež ogrevalne površine ima prosilec glede na celoto in se temu ustrezno izdajo položnice za plačilo storitev.

2. Glede kaznivega dejanja goljufije, tožena stranka navaja, da je potrebno to kaznivo dejanje le naznaniti pri državnem tožilstvu, ker se preganja po uradni dolžnosti (146. člen Zakona o kazenskem postopku).

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je dal prvo vlogo že 2. 10. 2013. Za vse tri vloge mu je bila odobrena samo brezplačna pravna pomoč za prvi pravni nasvet pri odvetnici C.C. v Celju. Ponovno vlogo je dal 5. 11. 2013 in sicer za vsako toženo stranko posebej. Kot je razumel sodnika D.D., naj bi podal vlogo na državno tožilstvo, kar je tudi storil. V prilogi pošilja kopije vseh računov in dopisov naslovljenih na B. d.o.o. 4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča, je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ter še dodaja:

7. Tožena stranka je pravilno presodila, da tožnik, glede na izkazano dejansko stanje, ne izpolnjuje vsebinskega pogoja, ki se nanaša na vsebino tožbe (neupravičena obogatitev), ki jo želi tožnik vložiti. Na podlagi zakonske določbe 24. člena ZBPP se upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik za vložitev tožbe ne navaja nobenih pomembnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bil obračun javnega podjetja B. d.o.o., glede na stanovanjsko površino, ki jo ima tožnik, nepravilen. Ker objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni izpolnjen, je bila odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).