Jedro

Ni mogoče šteti, da je dolžnik zgolj zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom brez navajanja razlogov. Dolžnik je namreč po tem, ko je upnik navedel podlago svojega zahtevka in za svoje navedbe predložil dokazila, s katerimi je dokazoval obstoj svoje terjatve do dolžnika, navajal več konkretnih in obrazloženih ugovorov zoper upnikovo terjatev in v dokaz svojih navedb tudi predlagal izvedbo dokazov. Nenazadnje je treba v tem primeru upoštevati tudi, da je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi v času, preden je stopila v veljavo novela ZIZ-I, svoje navedbe pa je kasneje konkretiziral. Ne gre torej za primer po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik nosi sam svoje pritožbene stroške in je dolžan dolžniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 344,40 EUR v roku 8 dni.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zavarovanje s predhodno odredbo, da se zaradi zavarovanja denarne terjatve v znesku 23.552,25 EUR z obračunanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do 04. 05. 2011 v znesku 4.433,45 EUR in izvršilnih stroškov v znesku 224,66 EUR, torej v skupnem znesku 28.210,36 EUR odredi prepoved bankam, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu, izplačati iz njegovih transakcijskih računov denarnega zneska, za katerega je sodišče odredilo predhodno odredbo, ki naj bi veljala še 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo upnik. Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Dolžnik je na pritožbo odgovoril. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega organa ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odstavek 257. člena ZIZ). Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena ZIZ, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od v zakonu navedenih odločb, med drugim na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja (1. točka 1. odstavka 258. člena ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo, saj je presodilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (1. odstavek 257. člena ZPP).

7. Upnik v pritožbi navaja, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojnih listin, iz katerih izhaja zapadlost terjatve upnika. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, čeprav ta nedvoumno izhaja iz listin, priloženih predlogu za izdajo predhodne odredbe. Zato meni, da gre za primer po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ (po noveli ZIZ-I), po katerem se šteje, da je podana zakonska domneva o obstoju nevarnosti.

8. Po presoji pritožbenega sodišča je za odločitev v zadevi treba upoštevati vse okoliščine predmetnega primera. V konkretnem primeru se je postopek začel pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Centralnem oddelku za verodostojno listino s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, to je računa št. 201372 z dne 29. 11. 2008. Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da računa, ki je naveden kot podlaga za vložitev predloga za izvršbo, ni prejel in zato ne ve, na kaj se nanaša, sicer pa upnik zaračunanih storitev tudi ni opravil oziroma jih ni opravil v skladu z dogovorom. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi in razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršbo ter sklenilo, da bo sodišče o zahtevku in stroških odločalo v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

9. V nadaljnjem postopku je upnik s pripravljalno vlogo z dne 03. 02. 2011pojasnil, da izvira njegov zahtevek iz obligacijskega razmerja med strankama, saj je dolžnik pri upniku naročal material in storitve za potrebe svojih gradbišč A., B., C. in D. V dokaz svojih navedb je priložil razne račune z dobavnicami, prevoznicami in začasno situacijo. Dolžnik je odgovoril na navedbe upnika v pripravljalni vlogi z dne 07. 04. 2011 in pojasnil, da glede vtoževanih faktur, izdanih po pogodbi št. 678/07-G, upnik ni izkazal, da bi dolžnik dobavljeni material prevzel, v zvezi s fakturami po pogodbi št. 729/07-G pa, da terjatev ni zapadla, saj se po pogodbi 5 % znesek pogodbene vrednosti zadrži kot varščina, ki bo sproščena šele s končnim obračunom in predajo kontragarancije za odpravo napak v garancijski dobi. Poleg tega je zaradi napak opravljenega posla nasproti upniku uveljavljal pobotni ugovor v znesku 9.487,55 EUR.

10. Šele nato dne 04. 05. 2011 (po uveljavitvi ZIZ-I dne 16. 04. 2011), je upnik vložil predlog za izdajo predhodne odredbe, v katerem se je skliceval, da je izpolnjen pogoj za njeno izdajo iz 1. točke 1. odstavka 258. člena v zvezi s 1. odstavkom 257. člena ZIZ, torej na podlagi zakonske domneve o obstoju nevarnosti.

11. Po presoji pritožbenega sodišča pritožbenim navedbam ni mogoče pritrditi. Kot izhaja iz že povzetega poteka postopka, ni mogoče šteti, da je dolžnik zgolj zanikal obstoj obligacijskega razmerja z upnikom brez navajanja razlogov. Dolžnik je namreč po tem, ko je upnik navedel podlago svojega zahtevka in za svoje navedbe predložil dokazila, s katerimi je dokazoval obstoj svoje terjatve do dolžnika, navajal več konkretnih in obrazloženih ugovorov zoper upnikovo terjatev in v dokaz svojih navedb tudi predlagal izvedbo dokazov. Nenazadnje je treba v tem primeru upoštevati tudi, da je dolžnik vložil ugovor zoper sklep o izvršbi (z dne 02. 11. 2010) v času, preden je stopila v veljavo novela ZIZ-I, svoje navedbe pa je kasneje konkretiziral. Ne gre torej za primer po 1. točki 1. odstavka 258. člena ZIZ.

12. Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje predlog za zavarovanje s predhodno odredbo utemeljeno zavrnilo, saj upnik ni izkazal nevarnosti bodoče uveljavitve terjatve po 1. odstavku 257. člena ZIZ. Zato očitek zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen.

13. Ker ni utemeljen uveljavljeni pritožbeni razlog, prav tako pa v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do kršitev, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 239. in 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 239. in 15. členom ZIZ).

14. Ker upnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžan dolžniku povrniti njegove stroške odgovora na pritožbo v znesku 344,40 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ). Stroške dolžnika je pritožbeno sodišče odmerilo v takšni višini, kot izhajajo iz prijave stroškovnika v odgovoru na pritožbo.