Jedro

V obravnavanih zadevah postopek teče že od leta 2017, pri čemer je bil vmes že določen čas dovoljen odlog izvršbe, obravnavani predlog za odlog izvršbe pa je bil podan že v začetku leta 2020. Dolžnici tudi imata pomoč socialnih služb. Sodišče druge stopnje razume stisko dolžnic zaradi preteče prodaje doma, a vendarle mora upoštevati interese obeh strani in jih uravnotežiti tako, da ima upnikova pravica pomembno težo, saj je neizpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova protipravno stanje. Prisilna prodaja doma v izvršilnem postopku ni kršitev pravic dolžnic, ampak utemeljen poseg v njuno premoženje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog obeh dolžnic za odlog izvršbe (I. točka izreka) in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Dolžnici v pravočasni laični pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe navajata, da bi izvršba ogrozila obe dolžnici in njune družinske člane zaradi izgube doma. Njuno finančno stanje ni takšno, da bi si lahko uredili nov dom. Pojasnjujeta, da izguba službe in različne zdravstvene težave niso običajne nevšečnosti, pri čemer je potrebna socialna pomoč. Z upnikom sta sklenili dogovor o obročnem plačilu, ki ga izpolnjujeta in se dolg zmanjšuje.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša z obširnimi razlogi sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe:

6. Odlog izvršbe je le začasna pravna rešitev, da se prepreči pretirana trdota takojšnje izvršbe (71. in 74. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ), ne sme pa postati dolgotrajnega značaja, za kar si prizadevata dolžnici, saj bi s tem bila pretirano omejena upnikova pravica do učinkovite izvršbe.

7. V obravnavanih zadevah postopek teče že od leta 2017, pri čemer je bil vmes že določen čas dovoljen odlog izvršbe, obravnavani predlog za odlog izvršbe pa je bil podan že v začetku leta 2020. Dolžnici tudi imata pomoč socialnih služb. Sodišče druge stopnje razume stisko dolžnic zaradi preteče prodaje doma, a vendarle mora upoštevati interese obeh strani in jih uravnotežiti tako, da ima upnikova pravica pomembno težo, saj je neizpolnjena obveznost iz izvršilnega naslova protipravno stanje. Prisilna prodaja doma v izvršilnem postopku ni kršitev pravic dolžnic, ampak utemeljen poseg v njuno premoženje.

8. Dolžnici sta v obravnavani zadevi imeli dovolj časa, da bi v celoti poplačali svoje obveznosti, ki niso minorne vrednosti, s čimer je nepremičninska izvršba sorazmeren ukrep prisilne izvršbe. Nadaljnje odlaganje izvršbe bi pomenilo neutemeljeno privilegiranje dolžnic v razmerju do upnika, ki se je obrnil na sodišče z namenom prisilnega poplačila zapadlih obveznosti iz izvršilnega naslova. V zadevi tudi ni spregledati, da sta dolžnici soglašali z zavarovanjem terjatve na nepremičnini in njeno prodajo v primeru neizpolnjevanja obveznosti ter izročitvijo in izselitvijo v enem mesecu po prodaji.

9. Okoliščine, ki jih navajata dolžnici, niso kratkotrajne začasne narave, saj sami navajata, da potrebujeta še več časa za poplačilo dolga, čeprav se je dohodkovni položaj družine izboljšal (prej položaj brezposelnosti, sedaj ponovna zaposlitev) in so na voljo redni mesečni prihodki, ki pa žal ne zadoščajo za poplačilo dolga.

10. Le z upnikom lahko dolžnici skleneta dogovor o drugačni zapadlosti in nadaljnjem obročnem odplačilu dolga, kar sicer ni predmet odločanja o odlogu izvršbe, ampak vsebina morebitnega ugovora. Upnik je v odgovoru na predlog dolžnic pojasnil, da ne soglaša z odlogom izvršbe. Če je bil dogovor o obročnem odplačilu preostalega dolga vendarle sklenjen, pa bosta morali dolžnici vsebino takega dogovora konkretizirano navesti in dokazati, saj je ugovorno trditveno in dokazno breme na njiju (53. člen ZIZ). S posplošenim zatrjevanjem dogovora ne moreta uspeti.

11. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).