Jedro

Navedbe, ki jih je tožena stranka prvič podala šele v pritožbi, niso dovoljene in jih pritožbeno sodišče ne obravnava.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje (1. in 3. točka izreka) potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo: "1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki, opr. št. I Ig ... z dne ... ostane v veljavi v tistem delu v katerem je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 273.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 273.000,00 SIT od 10.6.1998 do plačila ter v 3. točki izreka.

2. V ostalem delu se ta sklep o izvršbi zaradi umika razveljavi.

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 40.000,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov v 8 dneh, da ne bo izvršbe." Zoper sodbo (1. in 3. točka izreka) se je tožena stranka pravočasno pritožila smiselno iz pritožbenih razlogov po 2. in 3. točki 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da je tožeča stranka izdala račun v nasprotju z dogovorom, saj je račun glasil na DEM namesto na tolarje. Tožeča stranka je tudi uporabila nepravilen tečaj, s katerim tožena stranka ni nikoli soglašala. Do zamude pri plačilu tega računa je zato prišlo po krivdi tožeče stranke, zaradi česar tožena stranka ni dolžna plačati zamudnih obresti.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in ugotovilo, da sodišče ni storilo nobene v pritožbi očitane kršitve. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo glede na navedbe, ki sta jih pravdni stranki zatrjevali v postopku na prvi stopnji in izvedene dokaze. Pri tem je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala zatrjevanega dogovora o 30 dnevnem odlogu plačila vtoževanega računa. Zato je pravilno ugotovilo, da je bila tožena stranka v zamudi s plačilom vtoževanega računa od njegove izstavitve (od 27.12.1994) pa do plačila, torej do 4.12.1996. Glede na to je materialnopravno pravilno odločilo, ko je naložilo toženi stranki plačati tožeči stranki uveljavljane zamudne obresti (277. člen ZOR). Jasnih in logičnih zaključkov, ki jih je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, tožena stranka s pavšalnim sklicevanjem na dogovor ni uspela izpodbiti. Preostale pritožbene navedbe o tem, da faktura ni bila pravilno sestavljena in o nepravilnem tečaju, pa so nedovoljene pritožbene novote po določbi 1. odst. 496.a člena ZPP, zato jih pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (368. člen ZPP).