Jedro

Ker je tožnik že pred uveljavitvijo ZPIZ-1 pridobil in uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v tuji državi in je bilo pri tem upoštevano tudi pokojninsko obdobje pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije), na podlagi določb 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne more uveljaviti enake pravice pri toženi stranki. Navedena določba ZPIZ-1 lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev odločbe tožene stranke, opr. št. I-8020522 z dne 20.5.2002 in za priznanje sorazmernega dela pokojnine. Ugotovilo je, da je bila tožniku z odločbo nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Srbiji z dne 4.12.1989 priznana pravica do invalidske pokojnine, in pri tem upoštevana tudi pokojninska doba, ki jo je tožnik dopolnil v Republiki Sloveniji. Pri odločanju o zahtevku se je sodišče oprlo na določbe zakona, ki je takrat veljal in sicer Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po določbah 75. člena tega zakona je zavarovanec lahko samo enkrat izbiral, ali bo pravice uveljavljal pri zavodu, pri katerem je bil nazadnje zavarovan, ali pri zavodu, pri katerem je dopolnil pretežni del zavarovalne dobe. Tožnik je izbral zavod, pri katerem je bil nazadnje zavarovan.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil revizijo tožnik iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da se z odločitvijo ne strinja, saj bi mu morala biti priznana celotna pokojnina v Republiki Sloveniji glede na to, da je bil tu zavarovan v pretežnem delu, oziroma bi mu morala biti priznana vsaj pravica do sorazmernega dela pokojnine. Res je pridobil pravico do invalidske pokojnine v Srbiji tudi na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji. Vendar je pokojnina izjemno nizka, zato želi pridobiti pokojnino v celoti v Republiki Sloveniji in se je pripravljen odpovedati pokojnini, ki jo prejema v Srbiji v celoti ali v sorazmernem delu.

V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Tožnik uveljavlja sicer tudi revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar ne navede, za katere kršitve naj bi šlo. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni ne moglo ne smelo preizkusiti.

Ob izostanku ustreznega meddržavnega sporazuma je sodišče druge stopnje pri odločanju v sporu pravilno izhajalo iz določbe 177. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ-1). Ta ureja izbirno pravico zavarovanca do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ki velja tudi za pridobitev pokojnin v drugih državah, če gre za pravico na podlagi istih pokojninskih obdobij. Te določbe pa ni mogoče razlagati tako, kot meni tožnik, ki je že uveljavil pravico do pokojnine pri nosilcu pokojninskega zavarovanja v Srbiji. Ta mu je pravico priznal z odločbo z dne 4.12.1989 in pri tem upošteval pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji.

Prvi in drugi odstavek 177. člena ZPIZ-1 določata pravico do izbire med pokojninami kot pravico, ki pripada zavarovancu. Po določbi 8. člena zakona je to tista oseba, ki je v skladu z zakonom obvezno ali prostovoljno vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavarovanci, ki so obvezno zavarovani, in tisti, ki se prostovoljno vključujejo v obvezno zavarovanje, so v zakonu natančneje opredeljeni v členih 13 do 34 (drugi del zakona). Med zavarovance (razen izjem) ni mogoče šteti uživalcev pravic, saj so ti že pridobili in uživajo pravice iz zavarovanja. Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je namreč prenehanje obveznega zavarovanja, razen izjem, ki so posebej določene (2. odstavek 156. člena ZPIZ-1; glej tudi opredelitev uživalca pokojnine iz 8. člena ZPIZ-1). Tožnika ni mogoče šteti med zavarovance, saj je že pridobil pravico do pokojnine (na podlagi zavarovalne dobe, ki jo je v glavnem izpolnil pri toženi stranki). Zato po določbi 2. odstavka 177. člena ZPIZ-1 ne spada v krog oseb, ki bi bile upravičene do izbire in ki bi s tem imele možnost uveljavljanja pravice do starostne pokojnine v R Sloveniji.

Navedena določba ZPIZ-1, ki pomeni v splošni ureditvi pokojninskega zavarovanja pri nas novost, lahko velja le za naprej, to je za primere, ko zavarovanec do uveljavitve ZPIZ-1 še ni pridobil in uveljavil pravice do pokojnine na podlagi istih pokojninskih obdobij v tuji državi. Enako odločitev je revizijsko sodišče sprejelo tudi v sodbah, opr. št. VIII Ips 213/2004 z dne 1.2.2005, VIII Ips 248/2005 z dne 28.3.2006 in VIII Ips 75/2006 z dne 9.1.2007. Glede na navedeno je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.