Jedro

Postopek v sporih majhne vrednosti (čl. 442-458 ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 94.109,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.1997 dalje do plačila ter povrniti pravdne stroške z istimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v 15-tih dneh. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v višini 332.426,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.12.2005 dalje do plačila.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščenki in predlaga, naj se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje pred drugim sodnikom, pravdne stroške pa naloži v plačilo toženi stranki. Priglaša pritožbene stroške. Poudarja, da je izvedenec podal napačno mnenje, zato je bil predlagan drugi izvedenec, vendar sodišče prve stopnje temu predlogu ni ugodilo. Če bi sodišče postavilo drugega izvedenca, bi se ugotovilo, da je poškodba na plovilu v vzročni zvezi z neurjem dne 16.9.1997. Zato je ostalo dejansko stanje zmotno ugotovljeno in so podane bistvene kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je v prvem postopku s pripravljalno vlogo z dne 29.3.1999 predlagal postavitev izvedenca, na poziv sodišča za plačilo predujma za izvedenca (list.št. 23 spisa) le-tega ni plačal, na naroku 23.9.2002 pa je ta dokazni predlog umaknil. Le-tega je sodišče nato izvedlo na predlog tožene stranke (list.št. 22 spisa). Na podano izvedensko mnenje je tožnik podal pripombe (list.št. 58 spisa) in predlagal dopolnitev izvedenskega mnenja oz. po potrebi postavitev drugega izvedenca. Po zaslišanju izvedenca na naroku 29.9.2003 (list.št. 72-75 spisa) pa na dokaznem predlogu ni vztrajal, niti podal pripombe na ustno podano izvedensko mnenje. V ponovnem postopku, po razveljavitvi prvostopenjske sodbe, na naroku 16.12.2005 (list.št. 113, 114 spisa), pa tožnik ni predlagal postavitve drugega izvedenca, ampak le svoje zaslišanje, tak predlog pa je sodišče prve stopnje zavrnilo. Zato je pritožbena navedba o neupravičeni zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev drugega izvedenca protispisna. Sicer pa je tudi v pritožbi zatrjevan dokazni predlog z drugim izvedencem povsem nesubstanciran, in z zatrjevanjem, "da bi se z drugim izvedencem ugotovilo, da je poškodba na plovilu v vzročni zvezi z neurjem z dne 16.9.1997" presplošen, da bi se takemu predlogu sploh lahko ugodilo. Zgolj nestrinjanje s podanim izvedenskim mnenjem namreč ne zadostuje. Zato smiselno zatrjevani pritožbeni očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP ni podan, niti očitek zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, pri čemer je poudariti, da zahtevek v obravnavani zadevi ni presegal zneska 200.000,00 SIT, zato je sodišče druge stopnje, enako sodišče prve stopnje, obravnavalo spor po pravilih o postopku v sporih majhne vrednosti (čl. 442-458 ZPP). Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporu majhne vrednosti, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov (fotografij), izpovedi tožnika ter pisno in ustno podanega izvedenskega mnenja zanesljivo ugotovilo, da pretrganje bokoščitne gume tožnikovega plovila na premcu levo in njenega izpada iz roba na področju levega boka, približno en meter premca, ne gre povezovati z neurjem z dne 16.9.1997, saj pretrganje in izpad gume lahko povzroči le direkten kontakt z drugim plavajočim ali fiksnim predmetom. Izvedenec je namreč ugotovil, da plovilo s svojim levim premčevim področjem ni prišlo v dotik s plovilom na desni strani. Iz fotografij (štev. 2, 3 - priloga B6 spisa) pa tudi ni razvidno, da bi bila poškodovana bokoščitna guma na desnem boku tožnikovega plovila, kot je na naroku 29.9.2003 pri zaslišanju izvedenca tožnik navajal in se pri tem skliceval na navedeni fotografiji. Dokazna ocena prvostopenjskega sodišča je natančna, analitično sintetična, povsem v skladu z zahtevami 8. čl. ZPP, katere zaključek je, da tožnik svojih trditev o nastalem zavarovalnem primeru ni dokazal in je zato prvostopenjska odločitev, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo, materialnopravno pravilna in pritožba zato neutemeljena.

Ker sodišče druge stopnje tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (v skladu z 2. odst. 350. čl. ZPP) ni zasledilo, je zato pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. čl. ZPP). Ker tožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške (154. in 165. čl. ZPP).