Jedro

DZ v prvem odstavku 74. člena postavlja zakonsko domnevo, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V obravnavani zadevi, v kateri je predlagateljica v predlogu za delitev skupnega premoženja zatrjevala, da so predmetne premičnine del skupnega premoženja, ki ga je z nasprotnim udeležencem pridobila s skupnim delom in skupnimi sredstvi, učinkuje navedena zakonska domneva.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, da v pravdi dokaže, da v skupno premoženje ne spadajo premičnine, ki so podrobno opredeljene v I. točki izreka izpodbijanega sklepa. Odločilo je še, da bo, v primeru, če na pravdo napoteni nasprotni udeleženec tožbe ne bo vložil v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa in o tem obvestil sodišča, postopek nadaljevalo, kot da do prekinitve ne bi prišlo, in bo pri tem štelo, da navedene premičnine spadajo v skupno premoženje udeležencev (II. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). Sodišču prve stopnje očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj meni, da izpodbijani sklep ni ustrezno obrazložen, in da je arbitraren ter ga ni mogoče preizkusiti. V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo obstoj spora o predmetu delitve in podlago za napotitev na pravdo (9. člen ZNP-1), vendar je zmotno in povsem pavšalno zaključilo, da je pritožnikova pravica manj verjetna. Pri tem naj bi sodišče prve stopnje v celoti spregledalo njegove jasne trditve in predložene dokaze o tem, da obravnavanega premičnega premoženja (zlasti kmetijske mehanizacije) ni pridobil odplačno ali z delom v času trajanja življenjske skupnosti, temveč predstavlja njegovo posebno premoženje, ki ga je neodplačno pridobil od staršev kot mladi prevzemnik kmetije na podlagi ustreznih razpisov. Pritožba nadalje poudarja, da je predlagateljica tista, ki v predmetnem postopku zatrjuje obstoj drugačnega lastninskega stanja, zato se v konkretnem sporu izraža izključno njen pravni interes, zaradi česar bi sodišče prve stopnje moralo na pravdo napotiti njo in ne nasprotnega udeleženca. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da ga spremeni tako, da na pravdo napoti predlagateljico, ki naj zoper njega dokaže, da sporne premičnine spadajo v njuno skupno premoženje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena ZNP-1.

6.Neutemeljena je pritožbena graja, da je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če ima odločba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, zlasti pa, če je izrek odločbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom odločbe, ali če odločba sploh nima razlogov, ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Skupna značilnost teh dejanskih stanov je, da odločbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti. Pri tovrstnem preizkusu gre le za formalen (procesni) preizkus razumljivosti odločbe in ne njenih razlogov, kar je vsebinski kriterij.

7.Pritožbeno sodišče kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker naj bi izostali razlogi o tem, zakaj je sodišče prve stopnje navedbe nasprotnega udeleženca, da v I. točki izreka navedene premičnine ne spadajo v skupno premoženje, štelo za manj verjetne. Sodišče prve stopnje je v 9. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da Družinski zakonik (v nadaljevanju: DZ) določa, da so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja1. Pri tem DZ v prvem odstavku 74. člena postavlja zakonsko domnevo, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V obravnavani zadevi, v kateri je predlagateljica v predlogu za delitev skupnega premoženja zatrjevala, da so predmetne premičnine del skupnega premoženja, ki ga je z nasprotnim udeležencem pridobila s skupnim delom in skupnimi sredstvi, učinkuje navedena zakonska domneva2. Ob zatrjevanju nasprotnega udeleženca, da predmetne premičnine ne spadajo v skupno premoženje, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je pravica nasprotnega udeleženca, ki nasprotuje zakonski domnevi, manj verjetna. Posledično je sodišče prve stopnje, v skladu s prvim odstavkom 9. člena ZNP-1, nasprotnega udeleženca utemeljeno napotilo na sprožitev pravdnega postopka, v katerem bo moral izpodbiti navedeno domnevo. Ker nasprotni udeleženec uveljavlja dejstva, ki nasprotujejo ureditvi iz 67. člena DZ, mora v pravdi nositi trditveno in dokazno breme (212. člen ZPP) ter dokazati, da sporne premičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje.

8.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

167. člen DZ.

2Iz tožbenih navedb in sklepa Okrožnega sodišča v Murski Soboti II N 134/2020 (priloga A2 spisa) izhaja, da je zakonska zveza, ki sta jo udeleženca sklenila 1. 10. 2011, prenehala dne 3. 6. 2020.