Jedro

Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obdolženca obtožbe oškodovanca kot tožilca, da je brez dovoljenja posekal in si protipravno prilastil večjo količino lesa.

Njegov zagovor, da je oškodovanec kot tožilec sam odkazal les preko dovoljenih količin, so potrdile tri zaslišane priče, njihove trditve pa so posredno potrjene z ugotovitvijo izvedenca gozdarske stroke, da je bilo oškodovancu kot tožilcu plačana bistveno večja količina hlodovine, kot bi jo bilo mogoče pridobiti iz zakonito odkazanih dreves za sečnjo. Pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v višini 50.000,00 SIT.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M. K. iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe zaradi kaznivega dejanja tatvine po členu 211/1 KZ, oškodovancu kot tožilcu pa naložilo, da mora plačati stroške kazenskega postopka, potrebne izdatke obdolženca ter na 70.000,00 SIT odmerjeno povprečnino, istočasno pa ga je z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Zoper sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca in predlagal, naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Ni se sicer mogoče strinjati z zaključkom sodišča prve stopnje, da obdolženčev zagovor,ki je zanikal, da bi posekal drevesa, ki niso bila odkazana za posek in jih tožilec ni pokazal, z ničemer ni bil ovržen, saj je oškodovanec ves čas postopka vztrajal pri trditvi, da je bilo posekano in ukradeno 86 m3 neodkazanega lesa, vendar pa je v celoti gledano pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni dovolj dokazov, da je prav obdolženi M.K.storilec očitanega kaznivega dejanja. Utemeljeno je namreč izpovedbo ključne obremenilne priče - oškodovanca V.M. ocenilo kot premalo zanesljivo, da bi lahko nanjo oprlo izrek obsodilne sodbe, saj ni dvoma, da je o nekaterih okoliščinah oškodovanec različno izpovedoval, zaslišane priče K., Š., F. in B. pa so potrdile obdolženčev zagovor, da se je sekal tudi s strani oškodovanca odkazani les in da je bil oškodovanec prisoten pri nekaterih prevzemih hlodovine, čeprav je sam trdil drugače. Ker tudi ni dvoma, da je posekano hlodovino, za katero je izvedenec gozdarske stroke ugotovil, da je je bilo več od legalno odkazane, sprejemal prvotno obdolženi K., v celoti pa jo je oškodovancu plačala Kmetijska zadruga K., je vzpostavljen tolikšen dvom v tožnikovo trditev, da je v razdobju petih mesecev les posekal in si ga protipravno prilastil prav obdolženi K., da je sodišče prve stopnje upravičeno in pravilno v skladu z določilom 3. točke 358. člena ZKP obdolženca takšne obtožbe oprostilo.

Zato se ni mogoče strinjati s pritožbenimi navedbami, da je v tem kazenskem postopku zmagalo število in ne kakovost izvedenih dokazov in da bi moralo sodišče prve stopnje v razlogih sodbe pojasniti, zakaj naj bi oškodovanec naročil sečnjo preko odkazilnega manuala.

Res številne okoliščine na strani oškodovanca kot tožilca potrjujejo, da sečnja ni potekala v skladu z dejanskim odkazilom, pri čemer tudi ni dvoma, da V.K. kot prevzemnik naročila in organizator sečnje ni ravnal v skladu z dogovorom (nepodpisane prevzemnice, način plačila), pri čemer tudi naknadno nakazani denarni zneski v skupni višini 935.000,00 SIT vsaj posredno pritrjujejo trditvam oškodovanca kot tožilca. Kljub temu pa tudi po oceni sodišča druge stopnje zbrani dokazi ne nudijo potrebne in dovolj zanesljive opore za krivdorek, še posebno, ker je bil obdolženi K. le izpolnitveni pomočnik in je tudi po tej plati malo verjetno, da bi si lahko vso količino manjkajočega lesa prilastil sam tedaj brez udeležbe z enim ali več sostorilci. Ob podanem dvomu v obdolženčevo krivdo je bilo tedaj sodišče prve stopnje dolžno obdolžencu izreči oprostilno sodbo. krivdo je bilo Ker oškodovanec kot tožilec s pritožbo ni uspel, je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, katerih višino je sodišče druge stopnje določilo ob upoštevanju istih okoliščin kot sodišče prve stopnje glede stroškov kazenskega postopka.